Urediti proizvodnjo v Alpini

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 24. oktober 2006 / 05:00

Novi direktor Alpine Matjaž Lenassi ocenjuje, da se je tudi v Žireh razvoj proizvodnje obutve ustavil.

S prvim septembrom ste prevzeli vodstvo Alpine. Kakšni so po dobrem mesecu vaši prvi vtisi?

»Res sem bi imenovan za predsednika uprave Alpine s prvim septembrom, vendar mi mandat direktorja v podjetju BSH Nazarje preneha šele konec oktobra, zato delam na obeh krajih, kar je izredno naporno. Prvi moji vtisi o Alpini so, da ima lepe možnosti, vendar bo s trdim delom treba marsikaj spremeniti. Menim, da se je tudi v Alpini, podobno kot v vsej naši čevljarski industriji, razvoj proizvodnje že pred leti ustavil in bo treba to industrijsko miselnost temeljito spremeniti, kar bo moja prva naloga.«

Omenjate industrijsko miselnost. Na kaj bolj konkretno mislite in pri kom v Alpini?

»Mislim, da ima Alpino dobro razvito trženje, marsikaj pa bo treba spremeniti v sami proizvodnji. Spremeniti bo treba miselnost ljudi v proizvodnji, se začeti ukvarjati s kakovostjo, motivacijo zaposlenih, se pogovoriti o skrbi zaposlenih za produkt, o urejenosti proizvodnje. Alpina sicer dela po standardih ISO, vendar je po daleč od mojih predstav in izkušenj o urejeni proizvodnji. Izredno veliko časa se izgublja na transportnih poteh, zaloge so prav grdo visoke, izredno močna so sezonska nihanja proizvodnje, dela se na zalogo, materiali ostajajo po trgovinah, kar vse pomeni veliko vezavo sredstev. Proizvodnja, kjer se čevelj zaradi napake v kakovosti vrača na začetek, ne more biti konkurenčna, kaj šele rentabilna.

Tu vidim svojo prvo in najpomembnejšo nalogo. Znam urediti proizvodnjo po modernih standardih.«

Alpina je bila med prvimi slovenskimi podjetji, ki je začela seliti svojo proizvodnjo v države s cenejšo delovno silo. V Bosno, Romunijo, celo na Kitajsko. Torej so skrbeli za konkurenčnost in rentabilnost proizvodnje.

»To je res, vendar razvoj v tej smeri ni moj namen. Moj namen je urediti Alpino doma, dvigniti raven proizvodnje tako, da bo konkurenčna. Napravili bomo podrobno analizo o tem, kaj se splača delati doma in kaj, ob upoštevanju vseh stroškov, v tujini. Tako smo ravnali v BSH in ne vidim nobenega razloga, zakaj se ne bi to obneslo tudi v Alpini. Tudi pripravljenost ljudi, po vseh dosedanjih razgovorih sodeč, je velika.«

So vas v Alpini torej dobro sprejeli?

»Mislim da. Mislim celo, da so ljudje čakali, da se začne premikati. Ta proces privatizacije in sprememb lastništva je trajal predolgo, kar je vplivalo na motivacijo ljudi za spremembe. Pomembna prednost Alpine je njena inovativnost, kar je tudi eden od razlogov, da sem se odločil prevzeti izziv njenega vodenja. Znano je, da je Alpina v nekaterih delih športnega programa – pri čevljih za smučarski tek – vodilni proizvajalec v svetu. Pri čevljih za alpsko smučanje ima Alpina precejšen delež na trgu čevljev za otroke, medtem ko se pri čevljih za odrasle prav sedaj pripravlja prenova. Trg vse bolj zahteva celovito ponudbo: poleg čevljev tudi smuči, vezi in drugo in temu se bomo morali v Alpini prilagoditi.«

Že večkrat se je v preteklosti omenjalo povezovanje Alpine z Elanom, nazadnje tudi ob aktualni ponudbi Heada za prevzem Elana. Ali mora lastniki Alpine še razmišljajo v tej smeri?

»Na žalost je tako, da Elan ne izdeluje tekaških smuči, kjer je Alpina najmočnejša, pri čevljih za alpsko smučanje, kjer je Elan najmočnejši, pa je Alpina tako zaostala, da v Elanu niso bili pripravljeni na sodelovanje. Upam, da nam bo uspelo ta zaostanek nadoknaditi. Bolj smotrno bi se mi zdelo, da bi Alpina in Elan skupaj nastopila na nekaterih trgih, kot so ameriški in kanadski, kjer je Alpina zelo močna, Elan pa tudi išče svoje povezave. O lastniškem povezovanju odločajo seveda lastniki, sam vidim Elan kot zelo trd oreh.«

Kakšni so polletni poslovni rezultati Alpine?

»Žal krepko pod planom in priznati moram, da Alpina letos ne posluje pozitivno. Res pa je, da se vrhunec sezone oziroma prodaje šele bliža. Lep napredek je na športnem programu, kjer se poznajo vrhunski dosežki in osvojene medalje Alpininih tekmovalcev v pretekli zimi. Žal že tretje leto zapored Alpina izgublja na programu modne obutve. Lani smo izgubili velikega ameriškega kupca, letos velikega nemškega kupca, česar ni mogoče na hitro nadoknaditi. Prisiljeni smo bili v nekatere nujne racionalizacijske ukrepe in upamo, da bomo kljub omenjenim težavam leto zaključili brez izgube.«

Ali v Alpini, ki je vodilna pri čevljih za smučarski tek, pri 'pancarjih' pa pravite, da obnavljate program, vidite morda še kakšno tržno nišo, ki bi lahko bila priložnost?

»Zelo nas zanima program za treking. To je program, ki je aktualen skozi vse leto, trg je zelo velik in se širi, hkrati pa je tudi velika gneča med ponudniki. Če nam bo uspelo vsaj del inovativnosti, s katero smo se dokazali na tekaškem programu, prenesti tudi na program za treking, bomo uspeli. Vsekakor pa Alpina sedaj, v drugi polovici leta, nujno potrebuje partnerja, pomembnega kupca, OM posel, ki bo 'diesel motor' proizvodnje in hkrati prisila za njeno racionalizacijo.«

Ob nastopu v Alpini napovedujete tudi reorganizacijo?

»Danes je Alpina organizirana z več profitnimi centri: moda, šport, maloprodajna mreža in vsak ima tudi svoj razvoj. To pomeni veliko šefov, na splošno pa velja, da več ko je šefov, manjša je odgovornost in težje se prenašajo naloge. Predvidevam plosko organizacijo in direktno odgovornost. Uvajati jo bomo začeli takoj, ko začnem v Alpini 'na polno', torej na začetku novembra.«

Omenila sva že obrate Alpine v drugih državah. Kako gledate na njihov razvoj?

»Nisem jih še videl. Po izkušnjah iz BSH pa lahko rečem, da je vse odvisno od tega, koliko si uspešen doma. Tudi občutno nižja cena delovne sile ne pomaga, če ne znaš učinkovito organizirati proizvodnje, tu so še stroški transporta, problemi s kakovostjo ter reklamacijami in izgublja se danes vse pomembnejša fleksibilnost na trgu. Torej: najprej moramo urediti proizvodnjo in poslovanje doma, nato pa dobro proučiti, kaj se splača delati tudi na tujem.«

Pomemben dejavnik uspeha Alpine na športnem programu je bila inovativnost, na modnem programu pa je gotovo pomembno oblikovanje. Ali je Alpina pri tem uspešna?

»Težko sodim. Pravijo mi, da smo zelo dobro 'zadeli' modne trende pri jesenski kolekciji. Alpina želi biti znana po visoki kakovosti obutve in zmernem upoštevanju modnih trendov. Trenutno je stanje pač takšno, da si kakšnih posebej ekstravagantnih, udarnih modnih poizkusov, ki so tudi precej tvegani, ne moremo privoščiti.«

Čeprav je bil pred leti že govor o tem, ste slovensko javnost nedavno presenetili s svojim zanimanjem za prevzem tržiškega Peka. Državo ste zaprosili za skrben pregled družbe Peko. Kako utemeljujete to potezo?

»Vsekakor vidimo v sodelovanju s Pekom možnost za veliko sinergije. Peko je oblikovalsko dlje od Alpine, ima široko prodajno mrežo, dobro bi lahko kombinirali blagovni znamki. Gre za idejo, da s povezovanjem postanemo močnejši. Takoj pa moram dodati, da se o tem z vodstvom Peka še nismo pogovarjali, nikakor pa ne gre za prerivanje, kdo bo koga, kot je izzvenelo v nekaterih medijih, pač pa za iskanje možnosti sodelovanja v obojestransko korist. Lastniki Alpine so mi naložili, da naj pač proučim možnosti tudi v tej smeri.«