Umrla je Melita Vovk

V 93. letu se je poslovila akademska slikarka in častna občanka občine Bled Melita Vovk.

Bled – V soboto so na blejskem pokopališču k zadnjemu počitku položili akademsko slikarko Melito Vovk. Rodila se je 14. junija 1928 v znani blejski gostinski in hotelirski rodbini. Njeno življenje je zaznamovalo slikarstvo. Študirala je na Akademiji za uporabno umetnost v Ljubljani, na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pa je leta 1951 diplomirala pri Maksimu Sedeju. V letih 1951–1953 je nadaljevala študij na specialki za grafiko pri Božidarju Jakcu, leta 1972 pa diplomirala pri Riku Debenjaku. Med letoma 1953 in 1956 je učila na nižji gimnaziji na Bledu, od leta 1957 do 1973 je bila v svobodnem poklicu, do leta 1977 višja strokovna sodelavka za scenografijo na Akademiji za igralsko umetnost, od 1978 je bila ponovno svobodna umetnica. Upokojila se je leta 1984. Leta 1957 se je poročila s književnikom Bojanom Štihom, slikarka je tudi njuna hči Ejti Štih. Prepotovala je domala vso Evropo, po letu 1979 pa je dlje časa ostala na Nizozemskem, kjer se je poročila s slikarjem Roelofom Frankotom.

Melita Vovk se je v svojem ustvarjalnem življenju posvetila slikarstvu, grafiki, risbi, scenografiji, kostumografiji in karikaturi, težišče njenega dela pa je bila v prvi vrsti ilustracija. Tako pri delu za mlade in odrasle kot v osnutkih za sceno in kostume se je z bogato likovno ustvarjalno domišljijo in poglobljenim razumevanjem vživljala v literarne predloge. Ilustrirala je več kot osemdeset knjig. Njeno temeljno izrazilo je bila risba – sprva čista, realistična, obrisna risba, ki pa jo je sčasoma s skiciozno potezo dopolnjevala z značilnimi karikiranimi detajli in tako dosegla specifično humorno naravnanost predvsem ilustratorskega dela. Melita Vovk je med drugim tudi dvakratna nagrajenka Borštnikovega srečanja. V nekem obdobju se je namreč veliko posvečala tudi scenografiji in kostumografiji. Sodelovala je pri več kot petdesetih gledaliških predstavah. Portretirala je ob kongresih PEN na Bledu, srečala se je s Samuelom Beckettom in Arthurjem Millerjem, kot prva je ilustrirala pravljico Juri Muri v Afriki Toneta Pavčka. Narisala je tudi številne druge znane umetnike, s katerimi se je družila: Božidarja Jakca, Lili Novy, Heinricha Bölla, Josepha Beuysa ...

Napisala pa je tudi več duhovitih potopisov, ki jih je opremila z lastnimi risbami, in strokovnih člankov o aktualnih in strokovnih vprašanjih ter spominskih zapiskov. Kot so zapisali na blejski občini, naziv častne občanke so ji podelili leta 2008, so jo z njej lastno človečnostjo, smislom za humor in blago ironijo ter kritičnostjo prav široka razgledanost, živo zanimanje za družbena dogajanja in vsebino medčloveških odnosov vodili pri likovnem in publicističnem delu. »Blejski občani se bomo Melite Vovk spominjali kot drage soobčanke in vedno prijetne, razgledane in duhovite sogovornice,« so še zapisali. To velja tudi za vse, ki so jo poznali.