Načrtujejo skupni namakalni sistem

Kmetijska zemljišča v severnem delu Šenčurja in jugu Preddvora želijo opremiti z namakalnim sistemom, zato obe občini že preverjata, kakšen je interes lastnikov za njegovo vzpostavitev.

Preddvor – »Najhujša suša v zadnjih letih je bila verjetno leta 2003, če pa govorimo o pomanjkanju vode, sploh na zemljiščih, ki so izrazito prodnata, to je tudi spodnji in zgornji del Tupalič in Breško polje, je pa odcednost vode in s tem njena nedostopnost v najbolj pomembnih vegetacijskih fazah za rastline izredno problematična. In če želimo ustvariti, da bo kmet dostojno živel od svojega dela in da bo tveganja, kar se tiče vode, odpravil, je edina pot namakalni sistem,« je preddvorski župan Rok Roblek minuli četrtek nagovoril udeležence delavnice, ki so jo v sodelovanju s podjetjem 2KM Consulting, izvajalcem študije preveritve interesa, pripravili za lastnike kmetijskih zemljišč z južnega dela njihove občine, kjer želijo urediti namakanje. Gre za skupni projekt z Občino Šenčur, ki namakalni sistem načrtuje v severnem delu. Še preden pa bosta k projektu resno pristopili, želita občini preveriti interes lastnikov zemljišč. Poleg delavnice, ki je dan prej potekala tudi v šenčurski občini, so zanje pripravili še anketo, za katero upajo, da bodo nanjo odgovorili v čim večjem številu, da bodo podatki čim bolj zanesljivi. Ankete bodo po besedah Boštjana Kosa iz omenjenega podjetja sprejemali vsaj do konca julija.

Na voljo evropski denar

Z namakalnim sistemom bi pokrili območje od Tupalič, Hotemaž, Visokega, Olševka in Luž do Velesovega. Predlog zajema 238 hektarov površin, od tega večji del oz. 204 hektare v šenčurski občini. Več kot 70 odstotkov je njivskih površin, ostalo pa večinoma trajno travinje. Na celotnem območju je 63 kmetijskih gospodarstev z Gerki (grafične enote rabe kmetijskih zemljišč), 533 katastrskih parcel in 154 zasebnih lastnikov, od tega 108 v Šenčurju in 46 v Preddvoru. Projekt je po besedah Kosa kompleksen in zahteven, ker je veliko udeležencev. »Take iniciative, kot sta jo dali vaši občini, niso prav pogoste in jo je treba izkoristiti. Poleg tega so na voljo evropska sredstva za take projekte, ki so financirani stoodstotno,« je pojasnil.

Po izračunih, ki jih je na podlagi obstoječih namakalnih sistemov pripravil ptujski kmetijsko-gozdarski zavod, bi pri porabi tisoč kubičnih metrov vode na hektar strošek energije znašal od 80 do 100 evrov, fiksni strošek upravljanja in vzdrževanja namakalnega sistema pa bi bil 20–40 evrov na hektar na leto. Za izvedbo projekta morajo imeti soglasja lastnikov za dve tretjini površin, je razložil Kos. Ob zadostnem interesu bo sicer naslednji korak izdelava študije o primernem vodnem viru, za kar naj bi poskrbeli ministrstvi za kmetijstvo in okolje.

V Preddvoru dvom v smiselnost namakanja

V razpravi so se udeleženci, v Preddvoru jih je bilo enajst, spraševali o smiselnosti namakanja svojih površin, ki so pokrite pretežno s travinjem in koruzo. Razmišljali so, da mora biti namakan tržno zanimiv produkt in da bodo za namakanje bolj zainteresirani na območjih z zelenjadarstvom, za kar pa nimajo dobrih pogojev. Župan je ob tem spomnil na nepredvidljivost vremena in segrevanje ozračja ter dodal, da se v naslednjih desetletjih zna zgoditi, da bo voda za kmetijstvo izredno omejena. Zaradi projekta večjih posegov na zemljiščih ne bi smelo biti. Zainteresiranim bodo do njive pripeljali hidrant, naknadno priključevanje v sistem bo težko, saj ga načrtujejo kot celoto, je opozoril župan. Za razvode po njivi bo sicer poskrbel uporabnik. V vsakem primeru, tudi če ne bo namakal, bo kril fiksni strošek. Udeleženci so opozorili, da so izračuni odvisni tudi od vodnega vira, ki pa v tej fazi še ni določen, zato bi bili stroški lahko višji od predstavljenih. Slišati je bilo tudi, da bo izvedba precej odvisna od odločitve dveh kmetov, ki imata v najemu velik del površin v Tupaličah.

Župan je povedal, da predvideno območje glede na interes lahko prilagodijo v manjši kompleks in da se v Šenčurju, kjer je načrtovani sistem precej večji, tega lahko lotijo brez Preddvora, ta pa brez sosednje občine ne more v projekt.

V Šenčurju večina naklonjena projektu

Andrej Medved, prav tako iz podjetja 2KM Consulting, je na kratko povzel razmišljanja z delavnice na Olševku, na kateri je bilo 19 udeležencev. Po njegovih besedah je bila večina naklonjena projektu, a se odpira tudi vprašanje, kako vključiti še lastnike, ki jih namakalni sistem za zdaj ne zanima. Ugotavljali so, da je naložba zelo ugodna z vidika zagotavljanja finančnih sredstev, a pri izvedbi pričakujejo kar nekaj težav oz. izzivov predvsem glede soglasij in dovoljenj. Številna vprašanja so bila glede vodnega vira. »Ugotavljali so tudi, da je v občini Šenčur predvideno območje zelo kompleksno, saj obstajajo različni tipi prsti in so zato najbrž primerne različne tehnologije namakanja. Zanimalo jih je, kje in kako bodo potekali vodi ter kateri sistem namakanja bo identificiran kot najbolj primeren,« je pojasnil Medved.