Ni kaos, je KAOS

Kljub zmedi, ki jo je letos povzročila zdravstvena kriza, je tretji mednarodni festival kolaža KAOS tu.

Preden vstopimo v območje letošnjega mednarodnega festivala sodobnega kolaža KAOS, ki med 9. julijem in 9. avgustom v Layerjevi hiši in pridruženih razstaviščih poteka v svoji tretji izvedbi, zapišimo nekaj dejstev. Letošnja realnost, ko se na vseh področjih družbe srečujemo s pandemijo covida-19, je vplivala tudi na festival, na katerem je zato predstavljena predvsem domača ustvarjalnost kolaža, asemblaža in mešane tehnike, mednarodne barve pa tokrat zastopajo dela, ki so jih avtorji iz različnih delov sveta poslali na predhodni javni poziv k sodelovanju.

Festival prinaša pet tematskih sklopov: Spomini, Prelomi, O jutri, Univerzalni jezik in Utapljajoča kultura. Če gre v prvem sklopu za tri umetnike, ki so ustvarjali na letošnji rezidenci, in v drugem za šest vabljenih slovenskih avtorjev, so v okviru preostalih treh razstavnih sklopov predstavljena izbrana dela na dveh odprtih mednarodnih javnih pozivih in kolaži, ki so rezultat sodelovanja s festivalom Collagistas.

Spomini na ...

Spomini je bila tema navdiha trem domačim avtorjem, gostom umetniške rezidence, ki so kolaž povezovali z različnimi tehnikami in materiali, Eva Mlinar z ilustracijo, Anja Kranjc s kiparstvom in Karol Kuhar s pločevino in plastiko. Dela vseh treh so na ogled v galeriji v prvem nadstropju Layerjeve hiše. Že v hodniku in v nadaljevanju na stenah galerije opazujemo ilustracije v tehniki digitalnega kolaža, ki jih je Eva Mlinar objavila v knjigi zgodb (grotesk) z naslovom Vinjete straholjubca pisateljice Eve Mahkovic. Mlinarjeva je z ilustracijami črpala iz različnih virov realnega sveta in z njimi ustvarila lasten živahno fantastičen svet. Na razstavi dodaja še serijo kolažnih ilustracij The Arhitecture Diaries (Arhitekturni dnevnik), s katerimi raziskuje pozitivne in negativne vplive arhitekture na človekovo fizično in duševno zdravje.

Karol Kuhar, domačin iz Besnice, se predstavlja s ciklom slik, ki jih je naslovil Fragmenti nekega časa. V delih v mešani tehniki prepoznamo njegovo značilno ekspresivno likovno govorico in mojstrsko obvladovanje različnih materialov, predvsem pločevine. V rezidenci je izdelal tudi ptiča preluknjanih kril – ta je ogled na Češnjevem vrtu – za katerega avtor pravi, da na neki način simbolizira Slovenijo, ki nikakor ne more vzleteti.

Sredi galerijskega prostora izstopajo tri fantastične figure, asemblaži Anje Kranjc z naslovom Nevidno vidno. V umetniško delo vključuje tudi druge ljudi – prve kipe je ustvarjala v stiku s svojimi najbližjimi, družino in prijatelji, nadaljevati pa želi s komerkoli, ki ji bo dovolil, da njihova psihofizična stanja pretvori v figure. »Povabljeni k sodelovanju so mi pustili narediti odlitke njihovih dlani, rok, nog, obraza …, sama pa na kipih poudarim tisto, kar se z očmi ne vidi, se pa v stiku s to osebo lahko občuti ali doživi,« pojasnjuje Kranjčeva. »Svojo vlogo pri tem imajo tudi materiali, ki jih pri izdelavi kipov uporabljam: vosek je topel in mehak, pesek je izmuzljiv in minljiv, mavec trden, a krhek, papir je zračen in diha.« Upodobila je tudi pobudnico festivala, izvrstno kolažistko Marušo Štibelj (asemblaž z lisičjim repkom je na ogled v Stolpu Škrlovec). Slednja je ob producentki Zali Orel tudi umetniška vodja festivala.

V mislih na naravo

Šest povabljenih avtorjev, ki se predstavljajo v sklopu Prelomi, se je na izvirne načine soočilo z dobo, v kateri živimo, našim odnosom do narave in do naše lastne prihodnosti. V prostorih Layerjeve hiše in Medprostora se tako predstavljajo Anna Rosa Tomšič Jacobs, Anka Kočevar, Lucija Rosc, Hana Černivec in William Blomstedt ter Lara Popov z instalacijo v Stolpu Škrlovec.

V Mahlerci nas s serijo mask iz lubja iz cikla Zavest pokrajine navduši Anna Rosa Tomšič Jacobs. Vstop v prostor nam ponuja občutek pravljičnega gozda, znajdemo se med bitji, ki jih resnično vidimo šele, ko se jim približamo. Takrat zaživijo. Umetnica jih je izdelala s pomočjo mask po svoji podobi na papirmašeju, nanje lepila lubje različnih dreves in jim dodajala druge elemente z dreves, ki ponazarjajo rogove, lase, brade, kožo … Ob tem predstavlja še kolaže majhnega formata, sestavljene iz prešanih rastlinskih listov. Sedem kolažev iz rastlinskih listov je povečanih na dimenzije 140 krat 100 centimetrov in so na ogled v ulični galeriji. Anna Rosa sodeluje z naravo. »Rada se gibam v naravi, jo opazujem in sem pozorna na detajle, domov prinašam drevesne liste. Všeč mi je, ker so geometričnih oblik, a zanje ni značilna simetrija.«

Slikarka Anka Kočevar se v Layerjevi hiši predstavlja z ilustracijami/kolaži, ki jih je izdelala za slikanico Izgubljeni slamnik. Na razstavi so na ogled originalne ilustracije/kolaži. V kleti Layerjeve hiše so tokrat Igre Lucije Rosc, ki vzpostavlja dialoge iz različnih materialov. Na fotografijah vidimo različne kompozicije, ustolpičene pomivalne gobice, igralno karto na vrhu piramide iz napolitank … Nekaj predstavljenih skulptur nas prepriča, da je igra resnična.

V Medprostoru se predstavlja Hana Černivec s serijo ilustracij, risb in skulptur, ki temeljijo na estetiki grdega – po osnovnem motivu jih je naslovila Smeti. Dela, ki so nastala v mešani tehniki tuša, svinčnika in grafike, so črno-bela in predstavljena kot zaključena celota, prostorska instalacija.

S projektom Kartice za novo karanteno se predstavlja v Sloveniji živeči Američan William Blomstedt. Kolaže je pošiljal po svetu prijateljem in družini, da bi jim sporočil: Še vedno smo tu. V vsem tem smo skupaj. Na razstavi je predstavljena komunikacija za naslednjo karanteno.

Instalacija fotografskega kolaža Lare Papov se v prostorskem dialogu v Stolpu Škrlovec povezuje s kolaži mednarodnega odprtega poziva O jutri, ki je odgovor domače in mednarodne skupnosti o tem, ali lahko v novi realnosti napovemo prihodnost tega ponorelega sveta. Na ogled so kolaži izbranih avtorjev.

Na mestu

KAOS se zaključuje pred Mestno knjižnico Kranj, kjer so na plakatnih mestih na ogled dela, ki so jih avtorji iz mednarodnega prostora poslali na razpis Utapljajoča kultura. Gre za odziv umetnikov kolaža na čas epidemije covida-19. Na udaru so se znašla delovna mesta, intimni stiki, kulturne prireditve.

Zid pred knjižnico je dobil še zadnjo poslikavo. Eva Mlinar je pripravila več metrov dolgo poslikavo z naslovom Omizje izbirčnih bralcev. Poslikava se naslanja na motiviko slikarja Marija Preglja. »Omizja so bila priljubljena Pregljeva motivika, pozornosti pa je namenjal tudi ženskim figuram. Gre za nenavadno dolg format, ker pa je poslikava pred knjižnico, sem omizje združila v nekakšen ženski bralni krožek,« je povedala Eva Mlinar, avtorica poslikave, ki bo letošnji KAOS podaljšala v nedoločeno prihodnost.