Ostre skale Velebita

Kuk Stapina (1124 m n. m.) in Kamnita galerija (975 m n. m.) – Paklenica je pogosto polna turistov. Letos je malce drugače. V neposredni bližini lahko dolgo turo v čudovitem kraškem svetu naredimo, ne da bi koga sploh srečali. Gremo?

Velebit je gorski greben ob Jadranskem morju, ki je dolg 145 kilometrov, širok od 10 do 30 kilometrov, njegova skupna površina meri 2200 kvadratnih kilometrov. Na eni strani meji na morje, na drugi pa na Liško, Gacko in Gračansko polje. Spada v Dinarsko gorstvo, njegov severni del in kanjon Paklenica na jugu pa sta nacionalna parka.

Tokrat bomo obiskali del Velebita, kjer bomo lahko občudovali fantastične kamnite skulpture, ki so bile oblikovane s pomočjo vode v toku časa. Iz Starigrada, kjer je vhod v Paklenico, se bomo zapeljali v Tribunj, kjer nadaljujemo do vasice Ljubotič. Svetujem, da do izhodišča uporabimo navigacijo. Na izhodišču v Ljubotiču krenemo levo, kamor nas tudi usmeri smerokaz. Zanimivost, ki jo najprej dosežemo, je mirila, značilna za Južni Velebit. Ljudje, ki so živeli na Velebitu, so bili kilometre oddaljeni od civilizacije. Ko je nekdo umrl, ga je bilo treba odnesti v dolino. Pokojnikovega trupla niso smeli položiti na tla, edino tam, kjer je bila mirila. Pokojnika so izmerili, se odpočili, nato pa nadaljevali pot do pravega pokopališča. V kamen so po pokopu vklesali pokojnikovo ime. Verjeli so, da je v mirili ostala pokojnikova duša, v grobu pa je le fizično telo.

Nadaljujemo po širokem kolovozu do zapuščenih vasi Livadica in Bristovac, kjer se pot začne strmo vzpenjati po izrazitem skalnatem svetu. Pogled proti morju se ustavi na paškem mostu, ki Pag povezuje s celino. Pot je dobro markirana, lahko sledljiva, kljub temu da je mestoma zaraščena. Kmalu pridemo do kraške dolinice, ki jo obhodimo po levi strani, desno pa se nam v daljavi pokaže, prvič, Kuk Stapina. Precej hitro dosežemo livado, kjer so na začetku maja cvetele narcise. Sledi še krajši vzpon in smo pri planinskem zatočišču Tatekova koliba, 960 m n. m. Za Tatekovo kolibo je ogromen v kamen vklesan modras. Sledimo markacijam naprej v gozd, levo se odpre pogled na Debeli Kuk. Dosežemo sedlo, ko pot zavije v desno in pred seboj zagledamo markantni Kuk Stapina, več kot 100 metrov visoko gladko steno. Vrh, kot da bi rastel iz travnate doline. Gremo mimo Kuka in se na drugi strani začnemo spuščati. Dosežemo travnato dolino in nadaljujemo proti t. i Kamniti galeriji. Smerokaz na drevesu nas usmeri levo, ravno tako napis Vhod na skali, da vemo, kje začeti. Kamnita galerija je kamniti labirint na območju Runjave glave. Kraški fenomeni na izjemno majhnem prostoru. Kamnite stene imajo zanimiva imena: Zlata vrata, Zmajev hrbet, Terasa nožev, Žabec Pončo itd. Da obhodimo galerijo, potrebujemo približno eno uro. Potrebno je nekaj tehničnega znanja, saj delčke preplezamo, na nekaj mestih pa so tudi jeklenice in lestve. Vsekakor detajl, ki ni za vsakogar. Ko izstopimo iz galerije, se vrnemo na markirano pot. Kam pa sedaj? Predlagam, da se vrnemo po poti vzpona, saj je pot, ki je na zemljevidu vrisana in bi nas pripeljala nazaj v Ljubotič, markirana zelo slabo in še zaraščena. Če tam še nismo hodili in ne poznamo terena, bi ta sestop odsvetovala. Lahko pa se odpravimo do planinskega zavetišča Zavrata, od koder sestopimo v Tribunj. Zdaj moramo nekako priti nazaj do avtomobila. Lahko se odpeljemo s taksijem ali pa skombiniramo kako drugače. V vseh primerih je tura dolga in v pomladno-poletnih mesecih zelo vroča, zato s seboj vzemimo dovolj vode.

Nadmorska višina: 1124 m
Višinska razlika: 1350 m
Trajanje: 9–10 ur
Zahtevnost: 5 / 5