Pouk na daljavo zahtevnejši

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 13. julij 2020 / 07:25

Tako učenci in dijaki kot učitelji so izobraževanje na daljavo v času epidemije covida-19 ocenili kot zahtevno in stresno, kljub temu pa je učiteljem večinoma uspelo doseči zastavljene učne cilje, kažejo izsledki raziskave, ki so jo izvedli na republiškem zavodu za šolstvo.

Ljubljana – Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so v torek predstavili rezultate raziskave o izobraževanju na daljavo v času epidemije covida-19 v Sloveniji, ki jo je Zavod RS za šolstvo izvedel v osmem tednu izobraževanja na daljavo. V raziskavi je sodelovala približno desetina učencev in dijakov, tretjina vseh učiteljev osnovnih in srednjih šol ter dve tretjini ravnateljev. Predstavljeni podatki iz raziskave bodo po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec ključni pri načrtovanju dela v prihodnjem šolskem letu, če se epidemiološka situacija ne bo izboljšala.

Kot izhaja iz izsledkov raziskave, ki sta jih povzela vodja središča za kakovost in raziskovanje Tanja Rupnik Vec ter vodja oddelka za srednje šolstvo na zavodu za šolstvo Branko Slivar, je bil po oceni učencev in dijakov pouk na daljavo med epidemijo novega koronavirusa zahtevnejši kot pouk v razredu, po drugi strani pa so pouk na daljavo ocenjevali tudi kot zanimiv in ustvarjalen. Med negativnimi vidiki pouka na daljavo so učenci navedli predvsem pomanjkanje socialnega stika, tako s sošolci kot z učitelji, precej jih je tudi pogrešalo razlago učitelja. »Le malo učencev je navajalo, da ne zna uporabljati računalnika, približno 20 odstotkov jih je moralo računalnik deliti z družinskimi člani,« so razložili na zavodu za šolstvo. Pozitivno pa se je učencem zdelo, da so lahko sami razporedili delo čez dan in da jim ni bilo treba nastopati pred sošolci. »Med srednješolci in učenci višjih razredov osnovnih šol je bil kar velik delež takih, večji od 30 odstotkov, ki so ocenili, da se na ta način lažje učijo.«

Učitelji so delo na daljavo prav tako ocenili za zahtevno in stresno, a jim je večinoma uspelo doseči zastavljene učne cilje. »V večji stiski so bili tisti učitelji, ki so imeli občutek, da učencev ne morejo pritegniti k sodelovanju. Največ takih je bilo na predmetni stopnji osnovne šole,« so opozorili na zavodu za šolstvo. Ob tem je kar 60 odstotkov učiteljev presodilo, da je bila kakovost njihovega pouka na daljavo nekoliko slabša od poučevanja v živo, deset odstotkov pa jih je celo menilo, da je bila občutno slabša od poučevanja v razredu. Učitelji so kot prevladujoč način izvajanja pouka v raziskavi navedli kombiniranje pouka prek videokonferenc in usmerjanje učenja prek pisnih navodil. Je pa raziskava tudi pokazala, da so učitelji zelo redko spodbujali skupinsko delo ali delo v parih, zato so tu po besedah Tanje Rupnik Vec in Branka Slivarja možnosti za izboljšave. Ocenjevanje je potekalo predvsem ustno prek videokonferenc. »Predvsem v osnovnih šolah so učitelji ocenjevali več praktičnih izdelkov, v srednjih šolah pa odgovore na kompleksna vprašanja oziroma raziskovalna poročila ali izpolnjene učne liste.«

Po mnenju Tanje Rupnik Vec bi bilo glede na izsledke raziskave smiselno pregledati celotno učno vsebino in pretehtati, kaj je res ključno in kaj ne. Ministrica Simona Kustec je poudarila, da »podatki predstavljajo del trdne hrbtenice modelov in načrtov, ki jih moramo imeti pripravljene za jesensko obdobje, če bo to potrebno«. Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj pa verjame, da so rezultati raziskave ne le izhodišče za načrtovanje podpore šolam, učiteljem in ravnateljem, ampak tudi za možne nove sistemske rešitve v izobraževanju.