Fičko po Jugoslaviji

»Čeprav – seks v fičku? Ne želite si ga. Ni težava v tem, da avtomobilček ni velik, ampak da ima nezložljive sedeže. Tisto, kar se danes loči na sedalo in naslonjalo, ki ju po mili volji pomikate naprej in nazaj, spuščate in dvigate, dokler se notranjost skoraj ne spremeni v malo manjši kavč, sta bila dva sprednja sedeža na bolj ali manj fiksnem okviru: prevleka iz skaja, navlečena preko kovinskega ogrodja v obliki črke L, z minimalnimi približki vzmeti pod sedežnim delom, zadaj je bila z enakim materialom preoblečena klop. Okvir se je dal nekoliko pomakniti naprej in nazaj po kovinskem vodilu, privitem v poden – in to je bilo to. Uvodni del je bil, ko je štirikolesnik obstal na kakšnem kolovozu med drevjem, še znosen, če ni bila zima in preveč bund vmes, potem pa je nastopilo logistično vprašanje: pomakniti prva sedeža kar se da naprej in se truditi s kopulacijo na zadnjem sedežu ali na nazaj pomaknjenih prednjih sedežih premagovati štrleče ovire volana in šalthebla, pri čemer se je prej ali slej zgodilo, da so si noge poiskale izhod pri vratih (teh zadaj ni bilo!) in je avtomatsko posvetila lučka. Umik noge, blagodejna tema, nekoliko mečkanja, naval, noga v vrata, nova prha luči na ... Uf. Naslednjič je bila obvezni del opreme fičota deka, ki se udobno pogrne zunaj po neudobnih tleh.« / »S to knjigo poskušamo vsaj približno osvetliti fenomen življenja fička po Jugoslaviji, v vsej pestrosti in kompleksnosti 'aktivne vloge ne-človeškega (angl. nonhuman) materiala v javnem življenju'. Vklopiti želim brisalce (če bodo le delovali) in s pogleda obrisati kaplje nostalgije in spomina ter kritično pogledati v mašino tega fenomena. Hkrati pa teh kapelj ne želim osušiti, ampak želim iz njih destilirati tisto, kar eno najpopularnejših jugoslovanskih prevoznih sredstev danes določa kot izraz materialne, nostalgične, ideološke spominske in zgodovinske vztrajnosti in luknjičavosti.« (str. 65, 12)

Zgornji navedek je sestavljen iz dveh. Prvi (o seksu v »fičku«) je iz besedila, ki ga je za to knjigo napisal Zdravko Duša. Drugi je iz avtorjevega predgovora (Priprave na vožnjo). Podnaslov knjige je Zvezda domačega avtomobilizma med cestami in spomini. Kakšen spomin na »fička« bi lahko prispeval tudi vsak od tistih, ki smo ta avto uporabljali. Jugoslovanska različica tega fiata se je rodila leta 1955 kot Fiat 600, kragujevška Crvena zastava ga je kot Zastavo 750 izdelovala do leta 1985. Naklada: 923.487 izvodov, okrog dvajset tisoč naj bi bilo še registriranih …