Konec pouka

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 24. junij 2020 / 08:03

Dočakali smo konec pouka. Tega smo veseli tako učitelji kot starši in seveda učenci in dijaki. Letošnje leto je bilo drugačno, kot je vse drugačno. Morda bomo rekli, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Ko se je sredi marca javno življenje hkrati z glavnino gospodarstva, šolstva in drugih dejavnosti ustavilo, smo bili vrženi v povsem novo situacijo. Nihče se ni nanjo pripravljal, znašli smo se, kot smo se vedeli in znali. Meni je bil pouk na daljavo na neki način tudi všeč. Učno snov imam vso pripravljeno v elektronski obliki, doma sem imela pomočnike, ki so me takoj prvi teden naučili uporabljati novo tehnologijo, in je šlo. Obdelovati novo snov, vsaj v moji stroki, niti ni tako težko tudi na daljavo. Otrokom pa se dela velika škoda, če jim tega znanja ni treba pokazati tudi na povsem klasičen način, tako da pišejo kontrolno nalogo ali so ustno vprašani. Spodbujam in zagovarjam tudi drugačne oblike pouka in preverjanja, ne bodo pa integrirali vsega znanja zgolj z izdelki, referati in seminarskimi nalogami. Po dveh tednih pouka na daljavo so dijaki pri ustnem spraševanju bili dokaj samostojni. Ocene so bile od ena do pet. V šestem tednu pouka na daljavo so se tudi oni priučili nove tehnike. Jaz sem lahko videla dijaka na ekranu, kaj pa ima on na svojem ekranu, tega ne morem kontrolirati. Tako so si omislili kakega prijatelja, ki mu je izven zornega kota kamere pobrskal po računalniku snov in je nekako odgovarjal. Ko je dijaki rekel, ali lahko ponovim vprašanje, sem takoj vedela, da je zadaj nekdo, ki mora pridobiti čas, da poišče odgovore. Potem je dijak nekako jamral in stokal in je počasi našel prave besede. In tako je odgovoril za pozitivno. Pri morebitnih pisnih preverjanjih so nas še bolj »prinašali okrog«. Lahko sem opazovala svoje otroke, kako so bili solidarni do prijateljev in so jim pomagali; in ne nazadnje so bile ocene pri tistih dijakih, ki so bili sicer slabši, kar naenkrat mnogo boljše. Ljudje pravijo, vedno smo prepisovali. Znajti se v dani situaciji je pomembna kompetence vsakega človeka in solidarnost med mladino je bila vedno prisotna. Tako smo učitelji dobrohotno zaključili šolsko leto. Kdor se je le malo potrudil, je bil lahko uspešen. Seveda so tudi taki, ki niso bili in so med vso to izolacijo doživeli veliko stisko, osamljenost, tesnobo. Ponekod je internetni signal zelo slab, njihova računalniška oprema zastarela. Šole so podelile ali dale na izposojo veliko računalnikov, da so otroci lahko delali. Morda smo sedaj celo bolje razumeli, kaj se zgodi, če šole ni. Mladini se dela škoda. In ob vseh novostih maturo pišejo na papir in s pisalom in odgovarjajo klasično ustno, brez ekranov.

Rotim stvarstvo, vesolje, naj bo pouk jeseni vsaj v kombinaciji, nekaj na daljavo in nekaj v šoli. Spremembe in novosti so dobrodošle, menim pa, da klasične učne metode ne bodo nikdar povsem prešle.