Kje so prazvezde?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 20. junij 2020 / 10:05

Ozrimo se od zemeljskih zadev spet enkrat v nebo. Najodmevnejši je bil nedavni polet Američanov na ISS, spet z njihovo lastno raketo. Teleskop Hubble pa je pogledal milijarde let v preteklost, da bi uzrl prazvezde. Pa jih ni …

Zvezde populacije III

Prazvezde so zvezde prve generacije, ki pa so se nekam poskrile. Kam? »Na začetku časa so obstajali samo najmanjši osnovni delci v vroči 'juhi'. Ko se je ta dovolj ohladila, so se delci namenili družiti, kar je privedlo do vesolja kot ogromne megle iz zgolj dveh plinov: vodika, helija, pa malce začinjene z litijem. Kje so vsi drugi elementi periodnega sistema? Kozmologija uči, da so jih v svojih nedrjih prignetle zvezde treh generacij. Dve generaciji vidimo danes. To sta: zvezde populacije I, ki so s kovinami oz. težjimi elementi dokaj bogate, takšno je npr. Sonce; zvezde populacije II, ki imajo malo težjih elementov in so precej starejše od Sonca, najde se jih npr. na obrobju naše Galaksije. Kaj še manjka? Zvezde populacije III. To naj bi bile prve zvezde sploh, tiste pošastne velikanke, ki so vesolje iz puste megle začele spreminjati v barvitejšo in zanimivejšo paleto. Tam sta se vodik in helij prvič združevala v težje elemente. V material, iz katerega smo danes mi, zato jim lahko rečemo tudi naše pra-pra-...-babice. Težava je, ker jih še nihče ni uzrl. Naj astronomi še tako zavzeto usmerjajo teleskope v oddaljeno preteklost, ostajajo praznih rok. Tako je že desetletja. Se pa vmes nekaj spreminja. Kako daleč v preteklost teleskopi sežejo, kako natančno lahko vidijo, naprednejše postajajo tudi statistične metode za obdelavo zbranih podatkov. Nazadnje se je pomujala mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom Rachane Bhatawdekar (Esa). Preverjala je časovno obdobje med 500 milijoni in milijardo let po začetku časa. Pomagala si je z galaktično jato MACS J0416, kjer je toliko mase, da močno ukrivlja prostor-čas in ustvarja lečo, s katero se vidi stvari daleč, daleč zadaj. Neuspešno. Velikank populacije III niso našli, piše v sporočilu za javnost. A tudi to je povedno dejstvo. Če jih ni, potem so morale obstajati še precej bolj zgodaj, kar tudi nekaj pove o vesolju. Kozmologi bodo zdaj morali nekoliko prevetriti modele razvoja vesolja in pojasniti, kaj je toliko prej lahko sprožilo sesedanje meglice v težnostna brezna. Vedno bolj je sumljiva temna snov. Bhatawdekarjeva in drugi so uporabljali arhivske podatke Hubbla iz programa Frontier Fields. Iz njih so poskušali statistično očistiti svetlobo iz ospredja in se tako dokopati do metuzalemskih podatkov. Objava bo v Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. Še ena povedna ugotovitev raziskave: našli so cel kup majhnih galaksijic iz zgodnjega obdobja vesolja. To govori v prid hipotezi, da so prav te galaktične pritlikavke najbolj odgovorne za t. i. reionizacijo, proces, v katerem se je vesolje spremenilo iz megle v prosojen oder, kjer se lahko vidi zelo oddaljene stvari. Morda smo do odkritja prastarih zvezd populacije III le še nekaj pomladi stran, če bo prihajajoči vesoljski teleskop James Webb opravil tisto, kar obljubljajo proizvajalci.« (Vir: Aljoša Masten, MMC RTV SLO)

V vrtincu sprememb

Medijska družba HBO je iz svoje ponudbe »začasno« umaknila eno največjih filmskih klasik – film V vrtincu, češ da na zastarel način prikazuje ameriški Jug v času suženjstva. Epopejo iz leta 1939 nameravajo vrniti v katalog, a šele, ko bo »pospremljena z razpravo o zgodovinskem kontekstu«. V izjavi za javnost so zapisali: »V vrtincu je produkt svojega časa in kot tak odraža določene rasne in etnične predsodke, ki so bili na žalost vseprisotni v ameriški družbi. Te rasistične upodobitve so bile napačne takrat in so napačne danes. Neodgovorno se nam zdi ponujati film brez razlage in obsodbe teh upodobitev, ki nasprotujejo vrednotam družbe Warner. Film se bo na HBO Max vrnil z dodano razlago konteksta, sicer pa v celoviti obliki, kajti kar koli drugega bi pomenilo zanikanje, da so predsodki sploh kdaj obstajali. Če hočemo ustvariti pravičnejšo in bolj vključujočo prihodnost, moramo najprej priznati in razumeti svojo preteklost.« Zaplet je povzročil John Ridley, scenarist z oskarjem nagrajene zgodovinske drame 12 let suženj, v kolumni za Los Angeles Times. »Ta film ni samo 'nezadosten', kar se tiče zastopanosti ras – to je film, ki poveličuje predvojni Jug. V tistih trenutkih, ko ne ignorira grozot suženjstva, samo še krepi in utrjuje boleče stereotipe o temnopoltih ljudeh.« Kaj porečemo? Vse se vrača, vse se plača.

Rasizem kot pandemija

»Naša pandemija je rasizem. Vsi smo okuženi in v več kot 400 letih še nismo našli cepiva.« S temi besedami je ameriški filmski as George Clooney (roj. 1961) zatrdil, da je rasizem še hujša epidemija kot koronavirusna.