Prihaja maraton nadzora prometa

V nesrečah, ki so jih povzročili vinjeni vozniki, je letos umrlo že trinajst oseb. Med epidemijo covida-19 je bilo štirinajst odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč alkoholiziranih.

Kranj – Policija bo ta konec tedna letos prvič izvedla maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov. Začel se bo jutri ob 18. uri in bo trajal do 6. ure v nedeljo. Maratonski nadzor bodo izvedli v okviru prvega dela nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki ta teden po Sloveniji poteka v organizaciji Agencije za varnost prometa (AVP) in policije. Alkohol je namreč še vedno širok družbeni problem, saj je njegova zloraba v prometu letos botrovala več kot vsaki tretji smrtni žrtvi na slovenskih cestah in premnogim poškodbam. Tudi v času epidemije covida-19 (od 16. marca do 31. maja) je bil zaznan trend povečanja števila alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč, saj je bilo v tem obdobju 14 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, v enakem obdobju lani pa 9,5 odstotka.

V letošnjih prvih petih mesecih so alkoholizirani povzročitelji povzročili 507 prometnih nesreč, kar je 16 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju lani. A na AVP opozarjajo, da je bilo od 15. marca do 15. maja, ko so veljali ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, bistveno manj prometa kot sicer. V navedenem obdobju je bilo vseh zabeleženih prometnih nesreč 1.454, v enakem obdobju lani pa jih je bilo 2.949 oziroma dvakrat toliko.

Izmed vseh letos preminulih v prometnih nesrečah (32 oseb) je življenje kar 13 oseb izgubilo zaradi alkoholiziranega povzročitelja. Tudi teh je bilo 13, devet pa jih je umrlo v nesreči, ki so jo povzročili. V večini primerov sta bila ob alkoholiziranosti vzroka prometnih nesreč s smrtnim izidom nepravilna stran oz. smer vožnje in neprilagojena hitrost.

Med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč (26 oseb), ki so jim izmerili nad dva promila alkohola v krvi, jih je bilo kar 18 v času epidemije, kar pomeni skoraj sedemdeset odstotkov. Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče je bila 3,13 promila, nesreča pa se je končala s smrtnim izidom. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč znaša 1,21 promila (v enakem obdobju lani 1,58 promila). Pri 1,5 promila alkohola v krvi se sicer tveganje za prometno nesrečo poveča za kar 22-krat, opozarjajo na AVP.

V prvih petih mesecih je policija ugotovila 3.553 kršitev s področja alkohola, v enakem obdobju lani pa 3.607. Odrejenih je bilo 130.399 alkotestov (172.600 lani), od katerih je bilo 4.829 pozitivnih (5.481 lani), 133 pa je bilo odklonjenih (135 lani). Odrejenih je bilo 714 strokovnih pregledov za droge (717 lani), od katerih je bilo 106 pozitivnih (120 lani), 446 oseb pa je strokovni pregled odklonilo (444 lani).