Obravnava je bila strokovna

Dvanajst zdravnikov, med njimi so večinoma predstojniki bolnišničnih enot, več strokovnih svetov in zdravstvenih združenj, se je podpisalo pod javno pismo, s katerim zagotavljajo, da je bila obravnava stanovalcev domov za starejše v času epidemije covida-19 strokovno ustrezna in pravilna. O odločitvah o napotitvah v bolnišnice pravijo, da so bile pretehtane in sprejete v luči največje koristi za stanovalce.

Ljubljana – Z javnim pismom so se podpisniki odzvali na aktualno razpravo o domnevno neustrezni zdravstveni obravnavi nekaterih starostnikov v domovih starejših občanov (DSO) med epidemijo v Sloveniji. Kot pišejo, predstavljeni podatki v javnosti kot del političnih obračunov izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje vedenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja starostnikov in pacientov s kroničnimi, neozdravljivimi boleznimi.

Postavljeni pred težke odločitve

V Sloveniji se med seboj redko pogovarjamo o pričakovanjih ob koncu življenja in o umiranju, vnaprej pisno izražena volja bolnika o tem je le redka izjema. Kot pojasnjujejo dalje: »V času akutnega poslabšanja bolezni, ko želje bolnika in svojcev pogosto niso dosegljive, iz medicinske dokumentacije pa se ne da izluščiti stanja osnovne bolezni in prognoze, smo številni zdravniki postavljeni pred težke odločitve, kako najbolje zdraviti pacienta, ki potrebuje našo pomoč. Ne gre zgolj za strokovno oceno, gre tudi za človeški odnos do pacienta, ki se mu življenje lahko izteka. Pomembna je ustrezna presoja in ocena krhkosti bolnika, kar pa na urgentnih oddelkih ali pred vrati oddelkov za intenzivno zdravljenje pogosto ni možno. Ocena bolezenskega stanja in prognoze je lahko v takšnih razmerah slabša od dejanske. Po drugi strani pa paciente, ki jim z nobenim medicinskim ukrepom ne moremo več izboljšati zdravstvenega stanja, žal prepogosto izpostavljamo nepotrebnim posegom, ki niso koristni in zanje predstavljajo le dodatno breme in trpljenje.«

Kateri ukrepi so bolniku v večjo korist kot v breme

V razvitih zdravstvenih sistemih se za vsakega pacienta z napredujočo in neozdravljivo boleznijo načrt zdravljenja pripravi vnaprej, pojasnjujejo v javnem pismu in opozarjajo, da takšen dokument ni vezan na izbruhe nalezljivih bolezni ali izredne razmere. »Pri njegovi pripravi sodeluje več zdravnikov, bolnik in njegovi svojci. Predvsem se skrbno tehta, kateri ukrepi bodo bolniku v večjo korist kot v breme.« V pismu pojasnjujejo dalje, da je v času pandemije postalo jasno, da številni stanovalci DSO s kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi nimajo natančneje opredeljenega zdravstvenega stanja, stopnje krhkosti in prognoze. »Za izdelavo načrta njihove obravnave je bilo v tistih kritičnih dneh malo časa. Bolnih starostnikov s številnimi kroničnimi zdravstvenimi težavami je bilo veliko, dodaten posvet s svojci pa zaradi karantene omejen. Vseeno smo številni zdravniki menili, da je za stanovalce DSO bolje, da se o njihovem zdravstvenem stanju presoja v času, ko večina ni bila okužena s SARS-CoV-2 ali akutno prizadeta zaradi covida-19.« Prepričani so, da težava ni v tem, da se je v času pandemije tovrstna ocena pripravila in izvajala. Ključna težava je po njihovem, da tovrstna presoja ni bila opravljena že prej.

Bolnišnično zdravljenje

Eden od očitkov zdravnikom je domnevno odrekanje sprejema stanovalcev iz DSO v bolnišnice in s tem povezano malomarno zdravljenje. Podpisniki pisma so prepričani, da je v primeru blagega poteka covida-19 za stanovalce DSO kot tudi za ostale paciente bolje, da so obravnavani v domačem okolju. Da zdravljenje v bolnišnici pri starostnikih neredko sproži tudi nepredvidljive dodatne psihične težave, izpostavljeni so nevarnosti bolnišničnih okužb ... Zato menijo, da je bilo ob pomoči osebja iz zdravstvenih domov in bolnišnic pomembneje okrepiti nivo zdravstvene oskrbe v DSO. Razlog za napotitev stanovalca iz DSO v bolnišnico pa bi lahko bila potreba po sprejemu na oddelek za intenzivno zdravljenje. Podpisniki pisma pojasnjujejo, da se je treba tudi v tem primeru zavedati, da dolgotrajno zdravljenje na intenzivnih oddelkih že sicer spremljajo številni zapleti, pri starostnikih s sočasnimi kroničnimi boleznimi pa z mehanskim predihavanjem in intenzivnim zdravljenjem praviloma ne rešujejo življenja, temveč žal pogosto le podaljšujejo trpljenje.

Analiza in načrt pred verjetnim drugim valom

Ob dejstvu, da je slovenski zdravstveni sistem podhranjen, pa opozarjajo: »Ob drugem valu, ki se mu vsaj v manjšem obsegu ne bomo izognili, bo zato vsako strokovno neutemeljeno in prekomerno sprejemanje v bolnišnice vodilo v razpad sistema.« Ob zaključku javnega pisma zato pozivajo, da se opravljeno delo analizira in da se opredeli strokovno-etično nesporno načrtovanje zdravstvene obravnave starostnikov in drugih pacientov s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi.