Pomen kreativnega sektorja

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 10. junij 2020 / 10:42

V kulturnem in kreativnem sektorju deluje sedem odstotkov vseh zaposlenih oziroma skoraj 52 tisoč posameznikov, od tega je več kot polovica samozaposlenih.

Ljubljana – V četrtek so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje predstavili doslej najobsežnejšo statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji. Analiza, ki so jo v Centru za kreativnost (CzK) pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) pripravili v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja (IER), je pokazala, da so kreativne ekonomije v letu 2017 v Sloveniji ustvarile skoraj tri milijarde prihodkov od prodaje, kar je več kot na primer kemična industrija.

Da je kulturni in kreativni sektor področje s pomembnimi razvojnimi in inovacijskimi potenciali ter družbeno in gospodarsko vlogo, pove že podatek, da v njem dela sedem odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji in da je od tega kar 56 odstotkov samozaposlenih. Ta sektor je v letu 2017 ustvaril skoraj tri milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 2,4 odstotka prihodkov, ustvarjenih v celotnem slovenskem gospodarstvu. Kot je poudaril Matevž Čelik, direktor MAO, govori Statistična analiza kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017 o tem, kakšno družbeno težo ima sektor, da na tem področju deluje nezanemarljiv delež gospodarskih subjektov, da je to sektor, ki raste ter znotraj gospodarstva prispeva nadpovprečen delež bruto dodane vrednosti.

Ključna dognanja raziskave pa so strnjena v brošuri Kulturno-kreativni imperativ: Razsežnosti in potencial kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji, ki jo je uredila dr. Barbara Predan. V njej je ob izmerljivih podatkih, ki kažejo gospodarsko pomembnost, produktivnost in inovativnost kreativnih ekonomij, poudarjena tudi nematerialna vrednost sektorja. Gre namreč za področje, ki ustvarja tudi intelektualni kapital, krepi skupnost, aktivno državljanstvo in medkulturni dialog ter ima tudi močan raziskovalni, izobraževalni, okoljski in tehnološki vpliv. Predanova največji izziv oziroma potencial sektorja vidi v izvozni dejavnosti, ki bi jo lahko dosegli z dolgoročno sistemsko podporo. »Kulturni in kreativni sektor potrebuje prostor za eksperimentiranje, razvoj, inovativnost, sodelovanje, argumentirano kritiko in delo.«

Hkrati so predstavili tudi raziskavo Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covid-19, ki so jo v sodelovanju s CzK izvedli v Kreativnem centru Poligon. Vabilu k sodelovanju se je odzvalo kar 1521 slovenskih delavcev, delujočih na vseh podpodročjih kulturno-kreativnega sektorja, ki so med 6. aprilom in 3. majem 2020 rešili anketo o tem, ali in kako koronakriza vpliva na njihovo delo in življenje. V študijo so bili vključeni vsi delavci ne glede na pravni status: študenti, delavci prek avtorskih pogodb, samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki, zaposleni v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah ter zaposleni v javnih zavodih.

Rezultati niso spodbudni. Več kot tretjina anketiranih je že pred krizo imela neto mesečni dohodek od petsto do tisoč evrov, s svojimi prihranki pa bi lahko preživeli manj kot pol leta. Delavci z najnižjimi dohodki delajo na področju vizualnih umetnosti, krajinske arhitekture, uprizoritvenih umetnosti in ustvarjalnih obrti. Delavci z najvišjimi dohodki so razvijalci programske opreme in računalniških iger. Med vprašanimi je med samoizolacijo brez dela ostalo 31,5 odstotka delavcev. Popolnoma brez dela je ostalo največ filmarjev in avdio-video ustvarjalcev, tistih, ki delajo na področju uprizoritvenih umetnosti, glasbe, fotografije in kreativnega turizma.