Spoznala sta se v kinu

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 10. junij 2020 / 15:18

Prejšnji teden sta praznovala visoki jubilej, šestdeset let skupnega življenja, diamantno obletnico poroke, 82-letna Cilka in 84-letni Polde Benedičič iz Železnikov.

Rojena v številnih delavsko-kmečkih družinah sta Benedičičeva oba že zgodaj izkusila tesnobo vojnega in povojnega obdobja, ko sta bila tako kot mnogi njuni vrstniki v cvetu mladosti prikrajšana za marsikaj lepega.

Cilka, z dekliškim priimkom Prezelj, je odraščala na Podovšah v preddverju Železnikov skupaj s štirimi sestrami in tremi brati, Polde pa s šestimi brati in sestro na domači kmetiji v Martinj Vrhu. Najprej šolanje in nato zaposlitev sta ga zanesla v dolino, kjer je spoznal bodočo življenjsko družico. Seznanila sta se na predstavah v kinu, kjer so pred mnogimi desetletji celuloidne trakove takratne domače in svetovne filmske produkcije predvajali v prostorih bivšega Sokolskega doma na Trnju v Železnikih. Od vseh naslovov iz tistega obdobja je obema najbolj ostal v spominu prav domači film Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica. Takrat 16-letno Cilko in dve leti starejšega Poldeta so gibljive sličice tako navdušile, da je z naraščanjem zanimanja za dogajanje na filmskem platnu vedno bolj upadala razdalja med njunima sedežema v dvorani, dokler ni kmalu popolnoma skopnela in sta v kino pričela hoditi skupaj. »Kot znanca in prijatelja, ne kot dekle in fant,« poudarjata v en glas. »Par sva postala šele kasneje, ko se je Polde vrnil od vojakov, iz Zemuna, kjer je služil v Titovi gardi. Vmes sva si vsa leta njegovega vojaštva dopisovala in prišla do spoznanja, da spadava skupaj. Poroka je sledila še nekoliko pozneje – potem ko sva se res dobro spoznala; 28. maja leta 1960. In to predvsem iz ljubezni, ne zaradi nje,« še hudomušno pristavita, saj se je njuna prva hči Mateja rodila poldrugo leto po poroki; druga, Anita, pa štiri leta za njo.

Zaposlila sta se v domačem kraju: Cilka v Alplesu in Polde v Niku. Pričela sta graditi hišo in tako kot večina Železnikarjev njune generacije dočakala upokojitev v tovarni, v kateri sta poklicno pot tudi nastopila. Vmes sta dokončala skupni dom in ob njem zastavila zelenjavni vrt, ki jima danes poleg štirih vnukov in dveh pravnukov pomeni oazo miru, dobrega počutja, zdravja in rekreacije. Uživata v jeseni življenja in zdravje jima še vedno služi v želji, da bi bilo le še dolgo tako. »Ko je pa pri hiši vedno toliko opravil,« pravi Cilka v hvaležno opravičilo. Polde pa je že dolgoletni naročnik našega časopisa.

Slovesna maša z obnovitvijo njune poročne zaobljube pred domačim župnikom Tinetom Skokom in v prisotnosti obeh hčera kot poročnih prič, sorodnikov, prijateljev ter ob vrhunskem umetniškem vložku člana Slovenskega okteta Janeza Trilerja in njegovega sina Jana je v soboto, 6. junija, potekala v cerkvi sv. Antona puščavnika v Železnikih. Praznovanje se je nadaljevalo s slavnostnim kosilom v Taverni Rovn v Selcih, kjer sta se slavljenca sprostila v družbi najdražjih in prijateljev, se razveselila daril in tudi razrezala praznično torto. Seveda je celotno praznovanje potekalo ob upoštevanju priporočil za čas, ki je nastopil po epidemiji covida-19. Preden pa so se ob zaključku razšli, so bili tako svatje kot slavljenca enotnega mnenja v upanju, da tokratna obletnica ni zadnja in da bo zato vsako naslednjo še toliko lepše ponoviti. »Od diamantne morda celo do hrastove, kdo ve,« so še dodali.