Muzej na pisateljski poti

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 31. maj 2020 / 07:31

Če vas bo pot zanesla k Vrbskemu jezeru na Koroškem in v najbolj znani kraj Vrba (Velden) na zahodnem robu jezera, vam svetujem, da si vzamete nekaj časa in v križišču na koncu Vrbe zavijete desno v breg do vasi Kostanje (Kostenberg). Vas je trdno zasidrana v zgodovino Slovencev na Koroškem. V njeni bližini, v Drabosinjah, se je leta 1768 rodil ljudski dramatik, pesnik in bukovnik (ljudski prosvetitelj brez izobrazbe) Andrej Šuster Drabosnjak (umrl je leta 1825), v sosednji Zgornji vasi pa pesnik, prevajalec in urednik Andrej Kokot (1936–2012). Na oba spominja postaja Slovenske pisateljske poti, ena od treh na Koroškem, ki sta jo uredila Društvo slovenskih pisateljev v Sloveniji in sorodno društvo na Koroškem v sodelovanju s kulturnimi organizacijami Slovencev na Koroškem.

Posebnost Kostanj oziroma Zgornje vasi je Etnografski muzej Drabosnjakov dom v obnovljenem župnijskem gospodarskem poslopju. Domače kulturno društvo Drabosnjak ga je leta 1975 odkupilo na pobudo tedanjega predsednika Janeza Lesjaka in župnika Stanka Trapa ob pomoči Krščanske kulturne zveze, Slovenske prosvetne zveze in slovenskega ministrstva za kulturo. Ideja za etnografski muzej v domu pa je bila rojena 1966, ko so se v Drabosnjakovem domu dobili Nužej Tolmajer, dr. Marija Makarovič, dr. Vito Hazler in takratni predsednik Drabosnjakovega društva Hanzi Dragaschnig. Muzej je bil odprt leta 2002. V kraju ima namreč slovenska društvena dejavnost bogato tradicijo. Domačini so že leta 1903 ustanovili Slovensko izobraževalno društvo, od leta 1973 naprej pa njegovo tradicijo nadaljuje Slovensko prosvetno društvo Drabosnjak. Ena od stalnic dela je bilo tudi zbiranje starih predmetov, orodja in naprav iz vsakdanjega življenja, ki so bili osnova za nastanek muzeja. Pokojni predsednik Janez Lesjak je najbolj zaslužen, da so muzejske predmete iskali tudi drugje po Koroškem, in tako je lahko nastala sedanja zbirka in njeni tematski sklopi. Predmete spremljajo zapisi o funkcijah in imenovanju predmetov, o času njihove uporabe in narečnih izrazih. Leta 2005 je vodenje društva in skrb za muzej od Hanzija Dragaschniga prevzel njegov soimenjak Ernest Dragaschnig.

Obiščimo muzej! Pot do njega je označena tudi z dvojezičnimi napisi. Srečali se bomo z mojstroma slovenske besede iz različnih obdobij Andrejem Šusterjem Drabosnjakom, ki so mu dejali tudi »paver s Korotana«, in Andrejem Kokotom ter z načinom življenja naše polpretekle dobe, ki ga danes ne poznamo več. Več o muzeju in možnosti obiska vam bo osebno ali na telefonski številki 0043 664 2131841 povedal predsednik Slovenskega prosvetnega društva Drabosnjak Ernest Dragaschnig.