Sanacija poteka odlično

»Sanacija v vetrolomu poškodovanih gozdov na kranjskem gozdnogospodarskem območju poteka odlično,« ugotavlja Janez Logar, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in dodaja, da so lastniki doslej posekali in pospravili že osemindevetdeset odstotkov poškodovanega drevja.

Kolikšna je zadnja ocena posledic februarskega vetroloma?

Skupna ocena ostaja nespremenjena, veter je poškodoval okoli 70 tisoč kubičnih metrov drevja. Največ poškodovanega drevja, skupno 56 tisoč »kubikov«, je bilo na območju Krajevne enote (KE) Kranj, od tega velika večina, okoli 50 tisoč »kubikov«, na območju med Kranjem in Brnikom, šest tisoč kubičnih metrov pa na ostalem območju krajevne enote, kjer so posamezni močneje poškodovani sestoji na območju Šmarjetne gore in Sorškega polja. V ostalih krajevnih enotah je škode manj: na območju KE Preddvor pet tisoč, v enotah Tržič, Železniki in Poljane pa po tri tisoč. Med poškodovanim drevjem je bilo približno devetdeset odstotkov smreke.

Kako poteka sanacija poškodovanih gozdov?

Sanacija poteka odlično. Ocenjujemo, da je saniranega 98 odstotkov vetroloma, za kar gre velika zasluga vestnim lastnikom in njihovim izvajalcem. Čeprav so bile na trgu lesa zaradi epidemije covida-19 težave, so izkoristili ugodno vreme in pospravili večino poškodovanega drevja. Ostala količina je obvladljiva, manjša količina hlodovine je še ob kamionskih cestah, veliko sečnih ostankov pa v kupih čaka na mletje za lesne sekance. V sanacijo smo se aktivno vključili tudi gozdarji, ki tudi v »koronarazmerah« delamo na terenu: evidentiramo že posekano drevje na sečišču, iščemo lokacije, kjer lastniki dela še niso začeli, in jih obveščamo o nujnosti izvedbe sanacije.

Kdaj je zadnji rok za posek in spravilo iglavcev?

Skrajni rok za posek in spravilo drevja v nižjih nadmorskih legah (Kranjsko, Sorško polje) je konec maja, za gozdove v višjih nadmorskih legah (Kokra, Jezersko, Jelovica ...) je rok sredina junija, razen če ni z že izdano odločbo določen krajši rok. Rok za posamezno lokacijo smo določili v odločbi, pri tem pa smo upoštevali nujnost sanacije zaradi dostopa do ostalih gozdov, nevarnost za čezmerno razmnožitev podlubnikov, obseg poškodb, dostopnost gozda, poudarjenost socialnih funkcij in morebitne druge omejitve.

So lastniki delo opravili sami ali so za to najeli izvajalce?

Lastniki so sanacijo večinoma izvedli s pomočjo profesionalnih izvajalcev. Kar nekaj je bilo strojne sečnje, ki je za spravilo po ujmah in za ravninski teren najprimernejša, saj je najvarnejša in najbolj učinkovita. Nekateri lastniki so se dela lotili tudi sami, a ni bilo poročil o hujših poškodbah pri delu, kar je zelo dobro. Lastnike, ki po končani sečnji še niso uredili sečišča, pozivamo, da to takoj storijo. Obelijo naj visoke panje, odstranijo iz gozda krajše, poškodovane dele hlodov, ki so ostali na sečiščih, razžagajo debelejše veje in vrhače ter jih pospravijo v kupe ter izvedejo še sanacijo tal, mladovja in spravilnih poti.

Kako je z odvozom in s ceno lesa?

Cena hlodovini je močno padla, pri kubičnem metru tudi za dvajset evrov in več, odvoz lesa pa po krajšem zastoju pred velikonočnimi prazniki spet poteka normalno.