Povpraševanje po lokalno pridelani hrani se je v času koronavirusa občutno povečalo. / Foto: Gorazd Kavčič

Spremenili odnos do kupovanja in priprave hrane

Epidemija covida-19 pomembno vpliva na prehranjevalne navade prebivalcev Slovenije, je pokazala mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki jo je v Sloveniji izvedel Inštitut za nutricionistiko. Poraba živil in priprava obrokov je v gospodinjstvih bolj načrtovana, večji pomen sta dobila način priprave obrokov in hrana nasploh, hkrati se je povečalo zanimanje za samopridelavo hrane.

Ljubljana – V okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19 je Inštitut za nutricionistiko konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja prebivalcev. Prvi izsledki kažejo, da so gospodinjstva v času epidemije za preskrbo s hrano bistveno manj uporabljala večje trgovine, medtem ko se je znatno povečal obseg naročanja živil na dom. Sprememba je bila še posebno značilna na podeželju, kjer je bila pred epidemijo uporaba spletnih trgovin bistveno nižja kot v mestnem okolju. Pri preskrbi s hrano smo bolj uporabljali živilske prodajalne, ki so bližje domu, pomembno mesto pri preskrbi z živili so zasedli tudi lokalni ponudniki. Omenjene spremembe so bile prav tako bolj značilne na podeželju kot v mestih.

Nakupovanje hrane skrbno načrtovano

Do opaznih sprememb je prišlo tudi pri pogostosti in načrtovanju nakupovanja živil. Medtem ko smo Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost s pomočjo nakupovalnega seznama – pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Gospodinjstva so povečala zaloge hrane, kar je na eni strani posledica izražene skrbi pred nezadostno preskrbo s hrano, na drugi strani pa tudi skrbi, povezane s tveganjem, da bi se pri nakupovanju živil lahko okužili. Tudi poraba živil in priprava obrokov je v gospodinjstvih bolj načrtovana, večji pomen je dobil način priprave obrokov in hrana nasploh, hkrati se je povečalo zanimanje za samopridelavo hrane. Rezultati raziskave nakazujejo, da bo imela na nekaterih področjih epidemija lahko dolgoročnejše posledice na način preskrbe s hrano in na prehranske navade prebivalcev Slovenije.

Raziskava poteka hkrati v številnih državah z uporabo primerljivih metod. V Sloveniji jo izvaja Inštitut za nutricionistiko v okviru državnega raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje. »V Sloveniji vzorčenje poteka na dva načina. V prvem delu smo na panelnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije izvedli obširen vprašalnik. To je potekalo konec aprila, pri čemer smo na oddaljen način (spletno, brez osebnih stikov) zbrali podatke za več kot šeststo gospodinjstev po celotni državi, v katerih živi približno 1.900 oseb. Vzorec sodelujočih je odražal strukturo prebivalcev Slovenije glede na starost, spol in regijo. V drugem delu raziskave se nadaljuje spletno anketiranje z enotno mednarodno anketo,« je pojasnil prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Anketa je dostopna v slovenskem jeziku na naslovu https://www.food-covid-19.org/.

Nekatere spremembe bi bilo koristno ohraniti

Spremembe, ki jih je prinesla epidemija covida-19, bodo očitno vsaj v neki meri vplivale tudi na prehranjevalne navade in način življenja v prihodnje, tudi ugotavljajo na podlagi prvih izsledkov raziskave. Gre za vedenjski dejavnik in nekatere spremembe v odnosu do hrane bodo imele lahko tudi dolgoročen vpliv na zdravje prebivalcev Slovenije. Številnim so začetne omejitve dostopa do hrane, omejene kuharske veščine ter finančne omejitve predstavljale izziv in hkrati priložnost za izboljšave. »Ob vseh negativnih posledicah epidemije bi bilo nekatere spremembe na področju prehranjevanja koristno ohraniti, saj ima to lahko pomemben prispevek za zdravje ljudi in planeta. Bolj načrtovani nakupi hrane lajšajo pripravo hrane v gospodinjstvih, pri čemer želimo spodbujati predvsem pripravo hrane iz nepredelanih živil. Pomembno je tudi, da bi spremembe vodile v smer bolj trajnostne oskrbe s hrano ter da bi se še zmanjšala količina zavržene hrane. Poudariti velja tudi krepitev s hrano povezanih vrednot pri mlajših generacijah, saj so se mnogi v danih razmerah srečali z bistveno večjim obsegom priprave hrane v domačih gospodinjstvih,« je še dejal prof. dr. Igor Pravst.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / sreda, 13. maj 2020 / 15:01

Nove kolesarnice in več koles

Na Jesenicah nadgrajujejo kolesarski sistem, kolo si bo mogoče izposoditi in vrniti tudi v štirih drugih gorenjskih občinah.

Objavljeno na isti dan


Kultura / torek, 7. april 2015 / 15:14

Ob zaključku še podelitev nagrad

Danes zvečer bo v Prešernovem gledališču zaključna slovesnost 45. Tedna slovenske drame.

Gospodarstvo / torek, 7. april 2015 / 12:56

Uvajajo najmodernejšo linijo v Evropi

Škofja Loka – V podjetju Knauf Insulation bodo vendarle izpeljali 25-milijonsko naložbo v popolno prenovo ene izmed treh linij za proizvod­njo kamene volne. Kot smo poročali v začetku leta, so bili...

Kranj / torek, 7. april 2015 / 12:52

Trkljali so pirhe po grabljah

Tradicionalno odprto prvenstvo v sekanju pirhov na Kokrici na velikonočni ponedeljek je več kot tekmovanje. Je ohranjanje starih običajev, kot je valicanje oz. trkljanje, in je tudi druženje.

Nasveti / torek, 7. april 2015 / 12:51

Pirhi in potica

Velikonočni prazniki so mimo. Z velikonočnim ponedeljkom so le podaljšan vikend, saj bodo kmalu prvomajski prazniki. Velika noč je za nas obiskovanje obredov in seveda navad, ki jih vztraj...

Razvedrilo / torek, 7. april 2015 / 12:51

Jubilejni skoki v ledeno lužo

Za adrenalinsko in mokro slovo od smučarske sezone na Krvavcu je poskrbelo pestro dogajanje na jubilejni deseti družabni prireditvi Luža.