Imeli so največ okuženih ...

Ko se je v žirovniški občini na začetku epidemije izvedelo, da imajo kar sedem okuženih, je županu Leopoldu Pogačarju skoraj pregorel telefon. »V trenutku so se pojavila različna čustva: strah, tesnoba, skrb in dvom, kaj storiti,« se spominja najtežjih trenutkov.

Breznica – Na začetku epidemije je imela prav žirovniška občina največje število okuženih na Gorenjskem. Kot pravi župan Leopold Pogačar, je tisti dan, ko so v javnost prišli podatki o kar sedmih okuženih, dobesedno završalo. »Lahko mi verjamete, da mi je skoraj pregorel telefon, toliko elektronskih sporočil pa nisem dobil že od prve izvolitve za župana. No, šalo na stran, v trenutku so se pojavila različna čustva: strah, tesnoba, skrb in dvom, kaj storiti ... Je pa res, da glede na moje življenjske, predvsem pa poklicne izkušnje, ne nazadnje dvanajst let opravljam funkcijo župana, v takih situacijah ne otrpnem, ampak mi adrenalin pomaga, da se takoj začnem odločati in iskati racionalne rešitve. Takoj sem napisal obvestilo in pojasnilo občanom in ga objavil na spletni strani in FB-profilu občine,« se spominja najtežjega trenutka v času epidemije župan. Ker je občina Žirovnica manjša, so takoj stopili skupaj in se organizirali v okviru civilne zaščite, angažirali so prostovoljce, skavte, gasilce, upokojence, učiteljice in vzgojiteljice, občinsko upravo, se povezali z domačim podjetjem in kupili pralne zaščitne maske za večino občanov ...

Poskrbeli so tudi za ranljive skupine prebivalcev, ki so jim v sodelovanju z Rdečim križem Jesenice dostavili več kot šestdeset paketov s hrano. »Zadeve so se do danes umirile, v teh dneh klicev za pomoč skoraj ni več, razen raznih vprašanj, povezanih z vladnimi ukrepi,« pripoveduje župan, vesel, da so širjenje virusa uspešno zajezili.

»Če pogledam nazaj, sem zadovoljen nad odzivom in organizacijo. Seveda smo se pri tem tudi nekaj naučili in upam, da nam teh izkušenj ne bo nikoli več treba uporabiti. Vsem, ki so pomagali v teh težkih časih, se zahvaljujem.«

Župan je v času, ko je bilo najhuje, prevzemal in razvažal zaščitne maske in zaščitno opremo, na terenu je bil vsak dan. Redno objavlja tudi informacije na spletni strani. »Res se vsi trudimo z informacijami, dosegljivostjo in dostopnostjo. O vsem po elektronski pošti redno obveščam tudi občinske svetnice in svetnike,« pravi.

Pa mu pri tem pomagajo dosedanje izkušnje, ne nazadnje je bil vrsto let policist? »Res pomagajo izkušnje. Ni bilo treba 'udariti po mizi', za kar gre zahvala predvsem občankam in občanom, ki so kljub različnim mnenjem o ukrepih te spoštovali. Opravili smo nekaj kontrol skupaj s civilno zaščito, redarji in policijo in takrat se je izkazalo, da ostrejši ukrepi niso potrebni.«

In kako v teh časih poskrbi za svoje dobro počutje, polnjenje baterij? »Rad kaj skuham, grem s soprogo peš v naše lepe planine v smeri Stola, napišem kako pesem in izkoristim čas za pogovor z družino. Predvsem pa mi energijo dajejo občani in občanke. Po naravi sem optimist, prepričan sem, da si bomo od epidemije v celoti opomogli. Ko bo na voljo cepivo in zdravilo, bomo z virusom živeli tako, kot živimo z vsemi do sedaj znanimi virusi. Upam pa, da ne bomo takoj pozabili, kako krhko je lahko življenje ...«