Pozabljeni Lenin

Ob 150. obletnici Leninovega rojstva ugotavljamo dvoje: bil je ena od osebnosti, ki so najmočneje zaznamovale 20. stoletje; ker pa je projekt, ki ga je vodil, propadel, je šlo z njim v pozabo tudi njegovo delo in ime …

Leninovih sto petdeset let

Lenin je v oktobrski revoluciji leta 1917 rusko carstvo preobrazil v Sovjetsko zvezo (SZ), ta pa je vodila proces, v katerem naj bi komunizem osvojil cel svet. Ta projekt se je leta 1989 zlomil, nekaj let pozneje je razpadla tudi SZ. Režimi, ki so nastali kot leninistični, pa so še vedno na oblasti v nekaterih državah: na Kitajskem, v Severni Koreji, Vietnamu, na Kubi … Ob 150. obletnici njegovega rojstva se spomnimo na dve poglavji iz življenja človeka, ki je ta projekt vodil, na zgodnje in zadnje poglavje v njegovem življenju. »Vladimir Iljič Uljanov, ki se je od leta 1901 imenoval Lenin, se je rodil 22. aprila 1870 v Simbirsku ob Volgi. Odraščal je v konservativno-liberalni družini. Njegov oče je bil zaradi zaslug za izboljšavo v šolstvu povzdignjen v pripadnika nižjega plemstva. Dogodek, ki je zaznamoval Leninovo življenje, je bila usmrtitev njegovega brata Aleksandra leta 1887, zaradi sodelovanja pri pripravah na atentat na skrajno reakcionarnega carja Aleksandra III. (1845–1894). Takrat se je prvič srečal z revolucionarnimi gibanji v Rusiji. Lenin je študiral pravo na Univerzi v Kazanu, a ker se je zapletel v revolucionarno delo, je izgubil pravice rednega študenta. Leta 1891 je kot zunanji študent vendarle opravil zaključni izpit na Univerzi v Sankt Petersburgu. Tam je leta 1893 začel delati kot odvetnik. Navezal je številne stike z revolucionarnimi krogi in leta 1895 v Sankt Peterburgu ustanovil Bojno zvezo za osvoboditev delavskega razreda. Dve leti pozneje so ga zaradi prevratniške agitacije med delavci aretirali in ga za tri leta pregnali v Sibirijo. Življenje v sibirskem kraju Šušensko blizu izvira Jeniseja zanj ni bilo pretežko. Leta 1898 se je poročil z Nadeždo Krupsko in leta pregnanstva izkoristil za intenziven študij marksistične in sodobne ekonomske literature. Plod tega dela je bila knjiga Razvoj kapitalizma v Rusiji, ki je izšla leta 1898.« / Tako se je življenje in delo tega človeka začelo. Končalo pa se je, kot sledi. »Marca 1922 se je Lenin zadnjič udeležil kongresa ruske partije, saj se je njegovo zdravstveno stanje potem hitro poslabšalo. Maja 1922 ga je prvič zadela kap in ga s tem izključila iz političnega življenja. 20. novembra 1922 je imel zadnji javni govor pred člani moskovskega sovjeta, 16. decembra pa ga je kap zadela še drugič. V marcu 1923 je utrpel tretjo kap, kar ga je tudi spodbudilo, da je končal svojo politično kariero, saj po njej ni bil sposoben govoriti in se sam premikati, a je kljub vsemu ostal uradni vodja komunistične partije vse do smrti. Točen vzrok Leninove smrti ni znan, vendar je splošno sprejeta teorija ta, da je umrl zaradi sifilisa. Pred smrtjo je Lenin izdal številne vladne dokumente, med njimi je bil Leninov testament (predlog sprememb v strukturi sovjetov), dokument, delno ga je navdihnila t. i. gruzijska afera leta 1922 in v katerem je negativno presodil vse potencialne naslednike. V tem dokumentu je kritiziral številne komuniste visokega čina, vključno s Stalinom, Zinovjevim, Kamenjevom, Buharinom in Trockim. Takratnemu generalnemu sekretarju Josipu Stalinu je Lenin očital brutalnost in brezkompromisnost pri doseganju svojih ciljev, kajti imel ga je za nepredvidljivega. Predlagal je, da 'tovariši najdejo način, da ga odstranijo iz delovnega mesta', ker je bil po njegovem mnenju 'nevzdržen generalni sekretar'. Umrl je 21. januarja 1924 ob 18.50 po moskovskem času, v starosti 53 let, na svojem posestvu v Gorkem (kraj kasneje preimenovan v Gorki Leninskiye njemu v čast). Po smrti so njegovo truplo postavili na ogled, v štirih dneh si ga je ogledalo več kot 900.000 žalujočih. Njegovo telo so potem mumificirali ter ga postavili na ogled v mavzolej ob Kremlju, kjer je še zdaj …« (Vir: Wikipedija)

Titovih štirideset let

Dne 4. maja je minilo 40 let od Titove smrti v Ljubljani, danes (8. maja) je enaka obletnica njegovega pogreba v Beogradu, ki velja za enega najbolje obiskanih državniških pogrebov v svetovni zgodovini, tako po udeležbi ljudstva kot pa reprezentativnem naboru tujih voditeljev. Tito je bil sprva leninist, po prelomu s Stalinom pa z leninističnega vidika neuvrščeni revizionist.

Njunih trideset let

Ko smo že pri obletnicah, omenimo še tretjo. Bliža se 30. obletnica razpada sovjetskega imperija, ki ga je ustvaril Lenin, in druge Jugoslavije, ki jo je odločujoče oblikoval Tito. Razpad prve mnogi obžalujejo, drugo pa kljub občutni jugonostalgiji le malokdo …