Zoran Srdić Janežič pred spomenikom v Ljubljani, posvečenim stoti obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom / Foto: Zala Kalan

Lonci in pogum

Na Prekmurski trg v Ljubljani so prejšnji teden umestili spomenik, posvečen stoti obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Avtor spomenika je akademski kipar Zoran Srdić Janežič.

Avgusta lani so ob stoti obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ob križišču Poljanske in Rozmanove ulice ter Poljanskega nasipa v Ljubljani svečano odprli Prekmurski trg. V okviru ureditve trga so na Mestni občini Ljubljana našli možnost postavitve spomenika na njem. Sicer pa je iniciativa za postavitev spomenika skupaj s komisijo za spomenike in obeležja v Ljubljani zanj že dlje časa iskala primeren prostor. Na anonimnem javnem natečaju je strokovna komisija junija lani med dvanajstimi prispelimi predlogi za realizacijo izbrala predlog akademskega kiparja Zorana Srdića Janežiča, po rodu Kranjčana, ki živi in deluje v našem glavnem mestu.

Spomenik je v idejni rešitvi zasnovan kot prostorski element, oblikovan tako, da daje vtis serije lončenega posodja. Kot je povedal Srdić Janežič, je na izbiro oblike vplivalo več posameznih dejavnikov, med drugim znana prekmurska črna lončenina in regijsko znamenito oblikovanje keramike, značilna oblika lončenine, ki je ključen dokaz za razumevanje slovanske naselitve med 6. in 12. stoletjem na področju Prekmurja, ter sodoben kiparski način oblikovanja z združevanjem in podvajanjem oblik – gre za tako imenovano kopiranje, vstavljanje in združevanje.

Lončenino avtor na zanimiv način simbolno povezuje s pomembno odločitvijo Prekmurcev pred stotimi leti. »Lončeno posodje predstavlja posameznike in njihove samostojne odločitve, ko so se pred sto leti priključili matični domovini. To odločitev simbolizira tako nakazano gibanje z različnimi nagibi posodja kot tudi prekoračitev meje (poglobitve v podstavku) in priključitev k matičnemu narodu, ki ga sprejme medse,« pojasnjuje Srdić Janežič. »To mejo bi lahko sicer metaforično poimenovali kot reko Muro, predvsem pa sem mislil, da je to prepreka, za katero je potrebna odločitev ter tudi pogum. Kakorkoli bi to prepreko lahko poimenovali kot stanje, pa je odločitev skupna. Dinamičnih oblik, ki predstavljajo prekmurske Slovence, je sto od skupno 334 posod. Del dinamičnih oblik se v vrstah namreč malo nagiba, kar daje občutek gibanja oziroma valovanja.«

Kamen, iz katerega je izdelan spomenik, je makedonski sivec, tako imenovani prilepski marmor. Izvedbo in samo izdelavo spomenika so prevzeli v kamnoseštvu Kamen Jerič iz Kranja. »Direktor Jožef Jerič in tehnični vodja Klemen Železnikar sta nam bila pri tem vseskozi v veliko pomoč. Z arhitektom Cvetom Kuneševićem (3Dimension), ki je pripravil 3D-izris, smo dostikrat skupaj reševali težave, predvsem kako pripraviti elemente za strojno obdelavo. V projektu so bili ob svoji visoki profesionalnosti aktivno udeleženi vsi zaposleni. Pokazali so močan interes za to, kako bo videti vse skupaj, da bo izpadlo čim lepše. Vsak milimeter pri postavljanju jim je bil pomemben in zdi se mi, da je danes težko najti tako dobre mojstre,« je zadovoljen kipar.

Spomenik v celoti sestavljata še platforma in napis, ki je na stranici podstavka, oblikoval pa ga je še en Kranjčan – Tomato Košir. »Če nekoliko odmislimo slovesno vlogo spomenika, se mi zdi, da se kip lahko uporablja v razširjenem pomenu uporabe javnega prostora: med elementi spomenika se lahko giblje, nanj bi se lahko tudi usedli,« ob tem razmišlja kipar, ki je zadovoljen tako z izvedbo kot celotno ekipo sodelavcev pri realizaciji spomenika.

Srdić Janežič že ima nekaj javnih postavitev (pred Šolskim centrom Kranj, v parku cvetja Mozirski gaj in kip pred osnovno šolo v Grosupljem), pričujoče delo pa je prvo, ki je bilo izbrano na javnem natečaju, je hkrati spomenik in za razliko od predhodnih tudi zahtevnejši projekt. »Morda sem imel od izbora do postavitve določene pomisleke, ampak ker je bila vsem v interesu vrhunska izvedba, ni nihče časovno pritiskal name, sprejeli smo celo boljše rešitve,« še dodaja Zoran Srdić Janežič. »Živim v okolici spomenika, vsak dan grem mimo in vidim, da je z njim kar nekaj interakcije: ljudje ga gledajo, fotografirajo, sedijo na njem … Če pogledamo v bližnja Rim ali Dunaj, vidimo, da je umetnost na vsakem koraku samoumevna. Želim si, da bi v mestih po Sloveniji, tako tudi v Kranju, bilo postavljenih več sodobnih kipov, ki ne bi bili zgolj spomeniška plastika.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / petek, 22. november 2019 / 11:21

Deželne novice, št. 14

Deželne novice, 22. oktober 2019, št. 14

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Čar renesančnih oblačil

Nekaj časa je že minilo, odkar je bila v škofjeloški Kašči razstava Oblačilna kultura 16. stoletja.

Splošno / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Zbrali so se na dobrodelnem teku

V športnem parku za Osnovno šolo Škofja Loka - Mesto so se prejšnji petek zbrali številni loški športni navdušenci, ki so se udeležili prvega dobrodelnega teka.

Škofja Loka / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Jubilej loških lokostrelcev

Loški lokostrelci so v zadnjih dvajsetih letih domov prinesli številne pokale in kolajne, ponosni pa so tudi, da so smetišče na Kamnitniku spremenili v enega najlepših strelišč v Sloveniji.

Škofja Loka / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Gora hotela obdržati letalo

Sanacijo kraja letalske nesreče na gori San Pietro na Korziki so pomagali izvajati tudi pripadniki GRS Škofja Loka. Njihov vodja Zvonko Korenjak pravi, da jih je spremljalo tako nemogoče vreme, kot bi...

Splošno / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Gostili so angleške učence

Osnovna šola Škofja Loka Mesto je predstavila svojo mednarodno dejavnost. V tem šolskem letu sodeluje v štirih mednarodnih projektih, ki jih je s sodelavci predstavil ravnatelj Marko Primožič.