Hude posledice za gospodarstvo
Slovensko gospodarstvo bo zaradi posledic epidemije koronavirusa plačalo visoko ceno. Kako visoka bo, ostaja neznanka in bo odvisna predvsem od tega, kako dolgo bodo trajale omejitve in kako bodo učinkovali državni ukrepi za blažitev posledic.
Po napovedi Banke Slovenije bo cena, ki jo bo zaradi epidemije koronavirusa plačalo slovensko gospodarstvo, najbolj verjetno presegla tisto iz zadnje svetovne gospodarske in finančne krize. Medtem ko se je v letu 2009 gospodarska aktivnost v Sloveniji zmanjšala za 7,5 odstotka, naj bi se letos bruto domači proizvod (BDP) glede na različne scenarije oziroma število tednov zaustavitve (od šest do štirinajst tednov) in hitrost okrevanja po zaustavitvi zmanjšal od šest do šestnajst odstotkov. Po vseh scenarijih Banke Slovenije, ki sicer še ne upoštevajo ukrepov fiskalne in denarne politike za zmanjšanje gospodarske škode, bo gospodarstvo plačalo visoko ceno, a kolikšna bo dejanska ta cena, bo odvisno predvsem od tega, kako dolgo bo trajala koronakriza in kako bodo ukrepi slovenske države in mednarodne skupnosti ublažili posledice v gospodarstvu. Končna ocena škode v gospodarstvu bo torej možna šele po sprejetju in uveljavitvi ukrepov za blažitev posledic. Slovenska vlada je veliko takšnih ukrepov, med njimi so tudi ukrepi za izboljšanje likvidnosti in ponovni zagon gospodarstva, že sprejela, nekaj jih še načrtuje, gospodarstvo pa jih tudi že uveljavlja.
Upadla bo tudi zasebna potrošnja, še najbolj tam, kjer je potreben neposreden stik med kupcem in prodajalcem oziroma ponudnikom storitev, kot so na primer gostinske in hotelske storitve, prevozi, storitve, povezane s kulturo in rekreacijo. Čeprav bodo spletni nakupi nekoliko nadomestili izpad pri neposredni trgovini, bo po napovedi Banke Slovenije letos zasebna potrošnja upadla od 2,4 do 9 odstotkov, najbolj v drugem letošnjem četrtletju.
Velik bo tudi vpliv na trg dela. Po oceni Banke Slovenije, ki v napovedi ne upošteva državnih ukrepov za blažitev posledic, bi se zaposlenost glede na različne scenarije lahko zmanjšala od 1,8 do 4,7 odstotka, stopnja brezposelnosti pa bi se lahko več kot podvojila. Končni vplivi na trg dela bodo še posebej odvisni od učinkovitosti državnih ukrepov, ki naj bi med trajanjem epidemije znižali stroške dela in s tem prispevali k ohranitvi delovnih mest. Po neuradnih podatkih zavoda za zaposlovanje, kjer dnevno spremljajo gibanje registrirane brezposelnosti v Sloveniji, je bilo v četrtek, 23. aprila, v državi že 87.474 brezposelnih, še marca jih je bilo skoraj deset tisoč manj – natančneje 77.855.
In kaj se bo letos dogajalo s cenami? Po napovedi Banke Slovenije bi se cene glede na različne scenarije na medletni ravni lahko znižale do enega odstotka. Letos bodo porast cen ob strmoglavljenju svetovnih cen nafte večinoma zniževali cenejši energenti, cene hrane pa bodo predvidoma še porasle. Ob upadu povpraševanja po storitvah osebne nege, rekreacije, počitniških paketov in nastanitev ter transporta se bo pomembno znižala tudi osnovna inflacija.
Ob negativni gospodarski rasti se bo povečala tudi zadolženost države, ta naj bi se zvišala na od 70 do 80 odstotkov BDP-ja, v to pa niso všteti ukrepi države za pomoč državljanom in gospodarstvu.