Dr. Mariana Karla Rebernik, direktorica podjetja Atotech Slovenija / Foto: Gorazd Kavčič

Epidemija spodbuja nujne spremembe

Podjetje Atotech Slovenija je tudi v obdobju epidemije ohranilo proizvodnjo v Podnartu. Direktorica dr. Mariana Karla Rebernik pravi, da so dobro poskrbeli za varnost, lojalnost zaposlenih pa se je v kriznih časih celo okrepila.

»Sleherna točka, pomembna za proces in nadaljevanje funkcioniranja v spremenjenih razmerah, bo morala biti predmet razgovorov ter osnova planiranja poslovanja za naprej.«

Podnart – Podjetje Atotech Slovenija iz Podnarta, katerega glavna dejavnost je proizvodnja kemikalij za površinsko zaščito kovin, plastike in obdelavo tiskanih vezij ter kemikalij za pripravo površin pred barvanjem, je eno od tistih podjetij, ki je tudi v času epidemije uspelo ohraniti delo v proizvodnji. Sodelujejo z industrijo po vsem svetu. Njihovi glavni kupci prihajajo iz avtomobilske, kovinskopredelovalne, pohištvene in sanitarne industrije ter industrije tiskanih vezij.

Prihajanje na delo okrepilo lojalnost zaposlenih

Kot pravi dolgoletna direktorica podjetja dr. Mariana Karla Rebernik, so v skladu z usmeritvami matičnega podjetja, mednarodne družbe Atotech, in kasneje podobnimi usmeritvami slovenske vlade zagotovili pogoje za varno delo. Za tiste, za katere je bilo mogoče, so organizirali delo od doma po nekaj dni tedensko, število zaposlenih na lokaciji pa se dnevno giblje okoli petdeset, je pojasnila.

Rebernikova meni, da je prihajanje na delo še bolj okrepilo lojalnost zaposlenih do podjetja. »Skoraj normalen tempo dela je bil za zaposlene prej koristen, kakor da bi bili nezadovoljni. Prav gotovo bodo podjetja, ki so ustavila svoje delo v proizvodnih obratih, to morala nadomestiti, saj se bo, upajmo, intenzivnost proizvodnje počasi vrnila na stopnjo pred 16. marcem – morda ne tako hitro, a vendarle upajmo na najboljše.«

Na začetku so naročila celo rasla

Kot pravi, je avtomobilska industrija, eden od njihovih pomembnih partnerjev, v času epidemije zaustavila svoje aktivnosti, zdaj pa počasi spet začenja delati. Preostali partnerji so ves čas delali normalno oziroma z rahlim zmanjšanjem produktivnosti. »Na začetku epidemije so naročila zelo narasla, proti začetku aprila pa so začela upadati. Nekateri kupci so si naredili zalogo, da bodo po zaključku epidemije lahko nemoteno začeli delati. Dejstvo je, da bo maj pokazal prvi premik k vračanju tempa proizvodnje in življenja nasploh nazaj proti razmeram pred epidemijo,« ocenjuje Rebernikova.

»Upam, da bodo kritični le naslednji štirje meseci. Do sedaj smo imeli dovolj dela in normalno zasedenost proizvodnih kapacitet. Kar zadeva prodajni sektor in delo na domačem trgu, pa je bila intenzivnost od 25 do 40 odstotkov nižja kot v enakem obdobju lani,« je pojasnila. »Za nas bo kriza prišla z zamikom, ker so si kupci po drugih državah naredili zaloge, ki jih bodo sedaj uporabili, potem bo sledil čas dopustov,« še ocenjuje, in kot pravi, si šele septembra lahko obetajo, da bodo prišli na nivo lanskoletne proizvodnje in prodaje.

Spremembe so nujne

Sicer pa pravi, da je bil njihov cilj na začetku krize predvsem ta, da delo ne zastane in se kolo gospodarstva vrti naprej. »Bolj me skrbi sedaj, ko se sprašujem, ali je bila ta izkušnja dovolj, da spremenimo svoje navade, razmišljanje, odnos, postavimo vrednote na pravo mesto, ali pa bomo potrebovali še hujšo palico, da bomo dojeli, da so spremembe nujne, če želimo ohraniti sebe, naravo in posel,« opozarja. Prepričana je, da bo treba revidirati dosedanji način dela – tako nabavnih in prodajnih tokov kot organizacije dela, zalog in stroškov. »Sleherna točka, pomembna za proces in nadaljevanje funkcioniranja v spremenjenih razmerah, bo morala biti predmet razgovorov ter osnova planiranja poslovanja za naprej.«

Ukrepe vlade sicer Rebernikova ocenjuje kot zadovoljive, a pri tem poudarja: »Kakršnikoli ukrepi nam ne bodo v pomoč, če bomo računali zgolj nanje. Treba je imeti vizijo in strategijo tudi za rezervne scenarije, kot je na primer krizni čas! Saj veste, kako pravi pregovor: nekomu, ki prosi za hrano, bolj pomagamo, če ga naučimo loviti ribe, kot če sami ujamemo ribo zanj. Nas je v času, kar sem direktorica, izučilo, da je zagotovo najbolje znati ribo ujeti! Seveda bomo premagali tudi to krizo z epidemijo. Želim si, da kar najmanj boleče!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / četrtek, 9. avgust 2007 / 07:00

Gozd sekali brez dovoljenja

Domačini so opazili sekanje dreves pri deponiji odpadkov Tenetiše. Gozdarska inšpekcija je ugotovila, da Komunala Kranj ni imela dovoljenja za posek.

Objavljeno na isti dan


Medvode / ponedeljek, 24. junij 2019 / 15:15

Na pohod z roparskimi vitezi

Žlebe – Turistično društvo Žlebe - Marjeta vabi na 16. Pohod po poteh roparskih vitezov, ki bo jutri, 25. junija, z začetkom ob 8. uri pred OŠ Preska v Medvodah. Pridružite se jim lahko tudi kjerko...

Gorenjska / ponedeljek, 24. junij 2019 / 15:15

Zastave za praznik

Jesenice – Jutri je 25. junij, dan državnosti. Ob tem v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska pozivajo k izobešanju zastav. »Bodimo ponosni in izobešajmo zastave! Naj za...

Zanimivosti / ponedeljek, 24. junij 2019 / 15:12

Začenjajo se počitnice

S podelitvijo spričeval bodo v slovenskih osnovnih in srednjih šolah danes končali letošnje šolsko leto, pred šolarji sta zdaj – vsaj za večino – dva brezskrbna počitniška meseca. Novo šolsko leto se...

Gorenjska / ponedeljek, 24. junij 2019 / 15:09

Praznujemo dan državnosti

S slavnostno sejo državnega zbora in osrednjo proslavo v Ljubljani bomo proslavili jutrišnji dan državnosti. Proslavljajo tudi v številnih krajih po Gorenjskem.

Kultura / ponedeljek, 24. junij 2019 / 15:06

Romantika ženskega telesa

V Muzeju Občine Šenčur je do 7. julija na ogled razstava akademske slikarke Jerneje Smolnikar.