Dr. Mariana Karla Rebernik, direktorica podjetja Atotech Slovenija / Foto: Gorazd Kavčič

Epidemija spodbuja nujne spremembe

Podjetje Atotech Slovenija je tudi v obdobju epidemije ohranilo proizvodnjo v Podnartu. Direktorica dr. Mariana Karla Rebernik pravi, da so dobro poskrbeli za varnost, lojalnost zaposlenih pa se je v kriznih časih celo okrepila.

»Sleherna točka, pomembna za proces in nadaljevanje funkcioniranja v spremenjenih razmerah, bo morala biti predmet razgovorov ter osnova planiranja poslovanja za naprej.«

Podnart – Podjetje Atotech Slovenija iz Podnarta, katerega glavna dejavnost je proizvodnja kemikalij za površinsko zaščito kovin, plastike in obdelavo tiskanih vezij ter kemikalij za pripravo površin pred barvanjem, je eno od tistih podjetij, ki je tudi v času epidemije uspelo ohraniti delo v proizvodnji. Sodelujejo z industrijo po vsem svetu. Njihovi glavni kupci prihajajo iz avtomobilske, kovinskopredelovalne, pohištvene in sanitarne industrije ter industrije tiskanih vezij.

Prihajanje na delo okrepilo lojalnost zaposlenih

Kot pravi dolgoletna direktorica podjetja dr. Mariana Karla Rebernik, so v skladu z usmeritvami matičnega podjetja, mednarodne družbe Atotech, in kasneje podobnimi usmeritvami slovenske vlade zagotovili pogoje za varno delo. Za tiste, za katere je bilo mogoče, so organizirali delo od doma po nekaj dni tedensko, število zaposlenih na lokaciji pa se dnevno giblje okoli petdeset, je pojasnila.

Rebernikova meni, da je prihajanje na delo še bolj okrepilo lojalnost zaposlenih do podjetja. »Skoraj normalen tempo dela je bil za zaposlene prej koristen, kakor da bi bili nezadovoljni. Prav gotovo bodo podjetja, ki so ustavila svoje delo v proizvodnih obratih, to morala nadomestiti, saj se bo, upajmo, intenzivnost proizvodnje počasi vrnila na stopnjo pred 16. marcem – morda ne tako hitro, a vendarle upajmo na najboljše.«

Na začetku so naročila celo rasla

Kot pravi, je avtomobilska industrija, eden od njihovih pomembnih partnerjev, v času epidemije zaustavila svoje aktivnosti, zdaj pa počasi spet začenja delati. Preostali partnerji so ves čas delali normalno oziroma z rahlim zmanjšanjem produktivnosti. »Na začetku epidemije so naročila zelo narasla, proti začetku aprila pa so začela upadati. Nekateri kupci so si naredili zalogo, da bodo po zaključku epidemije lahko nemoteno začeli delati. Dejstvo je, da bo maj pokazal prvi premik k vračanju tempa proizvodnje in življenja nasploh nazaj proti razmeram pred epidemijo,« ocenjuje Rebernikova.

»Upam, da bodo kritični le naslednji štirje meseci. Do sedaj smo imeli dovolj dela in normalno zasedenost proizvodnih kapacitet. Kar zadeva prodajni sektor in delo na domačem trgu, pa je bila intenzivnost od 25 do 40 odstotkov nižja kot v enakem obdobju lani,« je pojasnila. »Za nas bo kriza prišla z zamikom, ker so si kupci po drugih državah naredili zaloge, ki jih bodo sedaj uporabili, potem bo sledil čas dopustov,« še ocenjuje, in kot pravi, si šele septembra lahko obetajo, da bodo prišli na nivo lanskoletne proizvodnje in prodaje.

Spremembe so nujne

Sicer pa pravi, da je bil njihov cilj na začetku krize predvsem ta, da delo ne zastane in se kolo gospodarstva vrti naprej. »Bolj me skrbi sedaj, ko se sprašujem, ali je bila ta izkušnja dovolj, da spremenimo svoje navade, razmišljanje, odnos, postavimo vrednote na pravo mesto, ali pa bomo potrebovali še hujšo palico, da bomo dojeli, da so spremembe nujne, če želimo ohraniti sebe, naravo in posel,« opozarja. Prepričana je, da bo treba revidirati dosedanji način dela – tako nabavnih in prodajnih tokov kot organizacije dela, zalog in stroškov. »Sleherna točka, pomembna za proces in nadaljevanje funkcioniranja v spremenjenih razmerah, bo morala biti predmet razgovorov ter osnova planiranja poslovanja za naprej.«

Ukrepe vlade sicer Rebernikova ocenjuje kot zadovoljive, a pri tem poudarja: »Kakršnikoli ukrepi nam ne bodo v pomoč, če bomo računali zgolj nanje. Treba je imeti vizijo in strategijo tudi za rezervne scenarije, kot je na primer krizni čas! Saj veste, kako pravi pregovor: nekomu, ki prosi za hrano, bolj pomagamo, če ga naučimo loviti ribe, kot če sami ujamemo ribo zanj. Nas je v času, kar sem direktorica, izučilo, da je zagotovo najbolje znati ribo ujeti! Seveda bomo premagali tudi to krizo z epidemijo. Želim si, da kar najmanj boleče!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sobota, 19. april 2008 / 07:00

Raziskovalec risarskih svetov

V galeriji Prešernove hiše in Galeriji Mestne hiše v Kranju je na ogled razstava Risbe in slike akademskega slikarja Vlada Stjepiča.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sobota, 18. junij 2016 / 15:36

Žlahtne narečne viže

Na šestnajstem Večeru slovenskih viž v narečju, ki je potekal v Škofji Loki, so slavili Lisjaki z Barbaro in Neli, občinstvo pa so najbolj navdušili Raubarji in tako že drugo leto zapored osvojili van...

Šport / sobota, 18. junij 2016 / 15:25

Prvič med profesionalkami

Kranj – Naša najboljša boksarka, Kranjčanka Andreja Bešter, je že v Nemčiji, kjer se bo danes pomerila z Maike Klüners. »Nemka je dvakratna državna prvakinja. Vem, da je boksala z aktualno...

Kronika / sobota, 18. junij 2016 / 15:21

Zaradi požara izpad elektrike

V četrtek zjutraj so zaradi požara na območju Hidroelektrarne Medvode za dve uri brez elektrike ostali prebivalci Medvod in okolice. Prišlo je do stika na 20-kilovoltnem daljnovodu Elektra Gorenjska.

GG Plus / sobota, 18. junij 2016 / 14:36

Ivan Grohar med revščino in genialnostjo

Angleški pisec Aldous Huxley je zapisal: »Kako veste, da Zemlja ni pekel kakega drugega planeta?« Tako bi se lahko vprašal tudi slovenski slikar Ivan Grohar. Rodil se je 15. junija 1867 v bajtarski...

Gorenjska / sobota, 18. junij 2016 / 12:56

Gorenjsko želijo povezovati

Župani gorenjskih občin, ki so se ta teden sestali na seji Sveta gorenjske regije, si želijo čim prej uresničiti skupne razvojne programe, ki bi regijo še bolj povezali.