Ne divjajte zaradi pretočnih cest

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 27. april 2020 / 07:01

Policija in agencija za varnost prometa skupno pozivata vse udeležence v prometu, naj ne izkoriščajo pretočnih cest za tvegano vožnjo.

Kranj – Zaradi omejitev gibanja, ki jih je vlada sprejela po razglasitvi epidemije koronavirusa, se je promet na slovenskih cestah precej razredčil. Izkušnje voznikov, ki se sami vozijo po prazni avtocesti, v zadnjih tednih niso prava redkost. Zaradi trenutnih razmer pa so udeleženci v prometu lahko manj zbrani in pozorni, so opozorili v slovenski policiji in agenciji za varnost prometa (AVP), potem ko se je minuli konec tedna na slovenskih cestah pripetilo 88 nesreč. V njih so življenje izgubile tri osebe (vozniki osebnega vozila, motornega kolesa in mopeda), šest nesreč se je končalo s hudo telesno poškodbo in 21 z lahko telesno poškodbo.

Policija in AVP zato združeno pozivata vse udeležence v prometu, naj ne izkoriščajo pretočnih cest za tvegano vožnjo. »Ne pozabimo, da so zaradi trenutne vsesplošne situacije posamezniki lahko še manj zbrani, opustijo nekatere previdnostne navade ali so ohlapnejši pri spoštovanju prometnih predpisov, kar lahko privede do tragedij, ki zaznamujejo mnoge,« pravijo. Vozniki naj dosledno spoštujejo cestnoprometne predpise, vozijo trezno in odgovorno in se ne izpostavljajo tveganjem in nevarnostim v prometu.

V letošnjem letu se je sicer do 20. aprila zgodilo 3919 prometnih nesreč (lani 4966), v katerih je umrlo dvajset udeležencev (lani 33), 107 (154) je bilo hudo telesno poškodovanih, 1212 (1674) pa lažje. Vzroki za najhujše prometne nesreče so že stalnica: nepravilna stran oz. smer vožnje, neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. Zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje je v prometnih nesrečah letos umrlo devet udeležencev, zaradi neprilagojene hitrosti trije udeleženci, zaradi neupoštevanja pravil o prednosti pa en udeleženec. V prometnih nesrečah so bili najpogosteje udeleženi vozniki osebnih avtomobilov in tovornih vozil ter pešci, vsak četrti letos umrli pa je pripadal skupini ranljivih udeležencev – motoristov, mopedistov, kolesarjev. Alkoholizirani udeleženci so povzročili 352 nesreč (lani 422), od tega devet smrtnih. Povprečna stopnja alkoholiziranosti v prometnih nesrečah je znašala 1,34 g/kg alkohola v krvi.

»Ceste niso poligon za preizkus najvišjih hitrosti, tvegano vožnjo ali preizkus meja lastnih sposobnosti, temveč so prostor, ki si ga delimo vsi. Zato je vsak posameznik dolžan ravnati samozaščitno in spoštljivo ter odgovorno do drugih. Spoštovanje do vseh udeležencev v prometu izkazujemo le tako, da smo pozorni ves čas udeležbe v prometu,« še opozarjajo na policiji in AVP.