Ponudbe za najem bolj malo

Povprečna mesečna najemnina za pisarne je lani nekoliko zrasla, medtem ko se je najemnina za lokale znižala predvsem na račun tega, da so trgovska podjetja svoje velike nakupovalne centre lani prodala.

Kranj – V Sloveniji je bilo lani še naprej prisotno dokaj veliko povpraševanje po najemu pisarn in lokalov, ugotavljajo v nedavno objavljenem poročilu za lansko leto o najemnem trgu poslovnih nepremičnin na geodetski upravi. Največ so najemniki povpraševali po lokalih v večjih nakupovalnih centrih in središčih največjih mest ter po sodobnih pisarnah v poslovnih središčih, za katere pa zaradi zasedenosti in pomanjkanja novogradenj skorajda ni bilo več ustrezne ponudbe.

Prav zaradi pomanjkanja ustreznih pisarniških prostorov, ki jih denimo v Ljubljani že skoraj ni več, je število na novo sklenjenih najemnih pogodb za poslovne nepremičnine lani še nekoliko upadlo. Če je bilo še leta 2018 sklenjenih več kot tri tisoč najemnih pogodb in aneksov za pisarne ter več kot 1.100 za lokale, je lani število za pisarne upadlo na dobrih dva tisoč, medtem ko za lokale ni bistveno upadlo, kar gre pripisati predvsem na račun zamenjave lastništva večjega števila trgovskih centrov in velikih trgovin zunaj Ljubljane, ko so najemniki podpisali pogodbe z novimi lastniki.

Na ravni države je povprečna mesečna najemnina za pisarno znašala 8,90 evra na kvadratni meter (brez DDV) in se je po stagnaciji med letoma 2016 in 2018 v primerjavi z letom prej zvišala za dobre tri odstotke.

Na geodetski upravi so primerjali tudi podatke za 24 občin, v katerih se sklene največji delež najemov. Na območju Kranja in Šenčurja so tako na podlagi vzorca oddanih poslovnih prostorov ugotovili, da je povprečna mesečna najemnina padla z 8,40 evra leta 2017 na 5,90 evra za kvadratni meter površine. Pri tem pa opozarjajo, da so vzeti vzorci premajhni, da bi bili reprezentativni in bi jih lahko posploševali ter so zgolj informativne narave.

Povprečna mesečna najemnina trgovskih oz. storitvenih in gostinskih lokalov je lani znašala 8,50 evra na kvadratni meter (brez DDV) in se je v primerjavi z letom prej, ko je znašala 11,90 evra, znižala za dobrih 28 odstotkov. Razlog za tak padec tiči v več kot sedemdesetodstotnem povečanju povprečne oddane površine v trgovskih centrih. Lastnika je namreč zamenjalo deset Mercatorjevih, štirje Tuševi in 15 Merkurjevih trgovskih centrov oziroma velikih trgovin. Velike trgovske družbe pa sedaj površine supermarketov v trgovskih centrih najemajo po relativno nižjih cenah, ker privabljajo potencialne kupce tudi ostalim lokalom v bližini. Kot ugotavljajo na geodetski upravi, je bila povprečna najemnina za kvadratni meter v zadnjih letih za lokale, večje od tisoč kvadratnih metrov, za šestdeset odstotkov nižja kot za lokale, velike do 25 metrov.

Tudi za lokale so pregledali podatke za 17 občin, med Gorenjskimi tudi za Kranj in Domžale. V Kranju je povprečna najemnina padla z 11 evrov leta 2017 na 7,20 evra lani, v Domžalah pa z 12,40 na 5,90 evra.

Kljub temu da povpraševanje po tovrstnih najemih narašča, pa je bilo lani število dokončanih novogradenj pri nas zanemarljivo, še ugotavljajo na geodetski upravi. Število izdanih gradbenih dovoljenj za poslovne in trgovske zgradbe se je lani povečalo, vendar je večina načrtovanih gradenj namenjena lastni uporabi.

Vse nadaljnje dogajanje na slovenskem nepremičninskem trgu pa bo odvisno tudi od posledic pandemije koronavirusne bolezni, še poudarjajo na geodetski upravi.