Sto let od rojstva Ljuba Sirca

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 22. april 2020 / 12:49

Pravnik in ekonomist dr. Ljubo Sirc se je rodil pred stotimi leti v Kranju. V rodnem mestu je pred dobrimi tremi leti tudi legel k zadnjemu počitku.

Kranj – V počastitev stote obletnice rojstva Ljuba Sirca (19. april 1920–1. december 2016) so v Gorenjskem muzeju za minuli četrtek pripravljali spominsko srečanje, ki pa je bilo zaradi aktualnih razmer v državi in svetu odpovedano. O pomembnem Kranjčanu bi spregovorili trije osrednji govorniki. Uvodne besede in spomine na svojega bratranca bi obudila Darja Okorn, skozi najpomembnejše točke v njegovem življenju in delovanju naj bi publiko popeljal zgodovinar in kustos Gorenjskega muzeja dr. Jože Dežman, predstavitev dediščine Ljuba Sirca na področju ekonomije in podjetništva pa naj bi pripravil poznavalec njegovega znanstvenega dela ekonomist Matej Kovač.

»Ljubo Sirc je bil vodilni kritik komunistične in zlasti jugoslovanske samoupravne ekonomije, hkrati pa je bil vztrajni spodbujevalec demokratizacije Vzhodne Evrope in Jugoslavije ter s tem tudi Slovenije,« poudarja dr. Jože Dežman. »Njegovo veliko delo pa je bilo s strani slovenskih raziskovalcev komunistične samoupravne družbe običajno spregledano.« Nasprotno temu pa mu je za njegova prizadevanja za demokratizacijo komunističnega Vzhoda junija 2001 angleška kraljica Elizabeta II. podelila visoko odlikovanje red britanskega imperija in naziv komandant britanskega imperija – CBE. Kranjčani so se mu leta 2003 oddolžili z nazivom častni občan mestne občine Kranj.

Kot zapiše Dežman, so dr. Ljuba Sirca odlikovali poštenje, pogum, nenasilje, optimizem, domoljubje in odličnost. V svojem življenjepisu je poudaril: »Nasprotno pa svojega mišljenja nisem nikoli skrival, ker bi se moral v tem primeru pretvarjati.« V spominih (2010) je zapisal, kako je po obsodbi nekega večera ležal v celici št. 136 na ljubljanski sodniji in mu je nenadoma postalo jasno, da je edina rešitev, da so ljudje dobri in strpni drug do drugega. »Skoraj preseneča me, ko opažam, koliko ljudi iz najbolj različnega okolja se je pod komunizmom dokopalo do tega prepričanja.« Dežman k poštenosti in nenasilju dodaja še Sirčev smisel za humor, saj je napisal uvod k Veselemu diktatorju Žarka Petana in prevedel njegove aforizme v angleščino. Vedno se je čutil Slovenca: »Jaz zelo veliko berem o Sloveniji, razmišljam o Sloveniji.« Da se je vedno čutil del te dežele, čeprav so ga krivice, ki jih je pretrpel, in njegovo ekonomsko znanje gnale h kritiki komunistične ter posebno jugoslovanske družbe in ekonomije.

Dr. Ljubo Sirc se je rodil v družini kranjskega tovarnarja in je bil sin edinec Franja in Zdenke Sirc. Zanimal se je za politiko, med drugo svetovno vojno je stopil v uporniško organizacijo Stara pravda. Kasneje je prebegnil v Švico, v Jugoslavijo pa se je vrnil kot partizan v 5. Prekomorski brigadi. Po vojni je bil obsojen na režiranem političnem procesu, češ da naj bi snoval zaroto proti režimu in vohunil za Britance. Po obsodbi na smrt je bil pomiloščen na dvajset let in slednjič leta 1954 po sedmih letih in pol zapora izpuščen. Leta 1955 je pobegnil v tujino, doktoriral v Švici in nato predaval predvsem na Škotskem v Glasgowu, kjer je deloval kot profesor in znanstvenik. Leta 1992 je bil kandidat slovenskih liberalnih demokratov za predsednika Republike Slovenije. V svoji drugi domovini je leta 2016 umrl v 97. letu starosti, pokopan pa je v družinskem grobu ob svojih starših v Kranju.

Jože Dežman upa, da bodo o njegovem delu in načinu, kako ga počastiti, lahko spregovorili v letošnji jeseni, saj je prepričan, da bi bilo primerno Ljubu Sircu v njegovem rojstnem mestu postaviti tudi primeren spomenik.