V enem dnevu zaznanih devet okužb

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / sreda, 22. april 2020 / 14:27

V torek, 21. aprila, je bilo na covid-19 opravljenih 1459 testiranj, od tega je bilo devet testiranih pozitivnih. Začela se je raziskava, s katero bomo v Sloveniji dobili verodostojne podatke o dejanski prisotnosti novega koronavirusa v populaciji. Od tri tisoč vabljenih ljudi različnih generacij jih je sodelovanje, ki je sicer prostovoljno, do sedaj potrdila dobra tretjina. Domovi za starejše pa so še vedno preveč prepuščeni sami sebi, opozarjajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Ljubljana, Kranj – V Sloveniji pristojni laboratoriji v času epidemije opravijo na dan večinoma med tisoč in 1500 testiranj za prisotnost novega koronavirusa, s številom testiranih se približujemo številu blizu 45 tisoč. Samo v torek, 21. aprila, je bilo opravljenih 1459 testiranj, od tega je bilo devet ljudi pozitivnih. Nova okužba je bila zaznana tudi na širšem Gorenjskem v občini Mengeš, ki ima od začetka epidemije skupaj osem okuženih. Umrla sta še dva bolnika s covidom-19, skupaj 79. Žal ni podatka, koliko bolnikov do zdaj je umrlo s covidom-19 oziroma zaradi njega, v splošnem pa je predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ dr. Maja Sočan pojasnila, da če gre za sicer zdravo osebo in se presodi, da je bil covid-19 poglaviten vzrok smrti, potem rečemo, da je ta oseba umrla zaradi njega. Če gre za starejšega bolnika, ki je tudi slabega zdravja in ima kronične bolezni, potem je ta oseba umrla s codvidom-19. Vendar pa ta presoja kdaj sploh ni mogoča, je poudarila Sočanova na vladni novinarski konferenci v sredo, 22. aprila.

V Sloveniji imamo od začetka epidemije vse do vključno torka, 22. aprila, skupaj potrjenih 1353 okužb, od tega pri skoraj tristo stanovalcih domov za starejše, daleč največ v domovih v Šmarju pri Jelšah (175) in Ljutomeru (114), sledi dom v Metliki s potrjenimi 64 okužbami. Na Gorenjskem sta bili dve okužbi med stanovalci (in še dve pri sodelavcih doma) zaznani samo v Domu starejših Naklo, in kot kaže v tem trenutku, so bili sprejeti ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe v tem domu ustrezni in pravočasni. Prvo okužbo pri stanovalcu so v domu zaznali 25. marca, pri dveh zaposlenih prav kmalu zatem, okužbo še pri enem stanovalcu pa 7. aprila. Točna inkubacijska doba za virus sicer ni znana, a kot navajajo na NIJZ, je ta glede na druge koronaviruse in preliminarne podatke ocenjena na dva do 14 dni. V povprečju pa naj bi bila inkubacijska doba dolga šest dni.

Postopek odvzema brisa je neboleč

Poročali smo že, da so v ponedeljek začeli raziskavo, s katero bomo v Sloveniji dobili verodostojne podatke o dejanski prisotnosti novega koronavirusa v populaciji in jo koordinira Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMN) Medicinske fakultete v Ljubljani. Rezultati raziskave in druge ugotovitve stroke bodo ključni za nadaljnje ukrepe vlade. Kot je povedal predstojnik Inštituta IMN prof. dr. Miroslav Petrovec, je od ponedeljka vsak dan na terenu po Sloveniji deset ekip. Nobenih težav doslej niso zaznali, pravzaprav so bile ekipe med preiskovanci (tri tisoč jih je naključno izbral republiški statistični urad) dobro sprejete, je poudaril prof. Petrovec. Samo v torek so odvzeli nekaj manj kot dvesto vzorcev, med njimi pa za zdaj ni bilo preiskovanca, ki bi bil pozitiven na okužbo s tem virusom. Od tri tisoč ljudi različnih generacij jih je od ponedeljka, ko so jih začeli klicati, sodelovanje potrdilo 1076; še je čas do petka, da tudi drugi vabilo v raziskavo sprejmejo in se dogovorijo z ekipo. Prof. Petrovec je poudaril, da je postopek odvzema brisa neboleč in je kakršenkoli strah v zvezi s tem odveč. Vsi, ki sodelujejo v raziskavi, niso vključeni v uradno poročanje o številu testiranj v enem dnevu, v uradno poročanje bi vključili samo morebitno število pozitivnih na okužbo.

Dr. Maja Sočan je povedala, da od danes dalje, ker je primerov tako malo, še bolj spremljajo tiste, od katerih bi se okužba lahko prenesla naprej. Za bolnika s covidom-19 je že tako odrejena vsaj 14-dnevna izolacija, po novem epidemiolog predlaga še 7-dnevno karanteno za tiste, ki so bili z bolnikom v tesnem stiku; običajno gre za družinske člane, stanovalce v domovih za starejše, za delovno okolje v zdravstvenih ustanovah. Po sedmih dneh karantene bo kontrola z odvzemom brisa. Če bo ta pozitiven, bo stroka ukrepala po zdaj že ustaljenih tirnicah.

In kaj, če jeseni pride nov val koronavirusa? Kot pravi Sobočanova, smo si v tem času nabrali vsaj izkušnje: »Določeni ukrepi bi bili v tem primeru podkrepljeni s spomladanskimi izkušnjami in bi bili bolj učinkoviti, fokusirani, mogoče bi tudi manj posegali v naše vsakdanje življenje.«

Več deset različnih navodil

Šest tednov od razglasitve epidemije v Sloveniji ministrstvo za zdravje še vedno ni oblikovalo enotne in strokovno utemeljene strategije za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 v domovih za starejše, pa opozarja Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Kot pravijo, se domovi vseskozi soočajo ne le z izzivi, ki jih prinaša nov in slabo poznan virus, temveč tudi s številnimi navodili in zahtevami pristojnih, ki se nenehno spreminjajo. Skupnost poudarja, da vse dosedanje izkušnje nedvoumno kažejo, da je širjenje virusa v domovih za starejše mogoče učinkovito zajeziti le z dosledno osamitvijo vseh stanovalcev s koronavirusno boleznijo zunaj domov, saj ti za to nimajo nujno potrebnih kadrovskih, prostorskih in tehničnih virov. Skupnost vse deležnike poziva, da pri obravnavi obolelih starostnikov krepijo družbeno solidarnost, medgeneracijsko povezanost, empatijo in enakopravnost ter se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko prispevala k stigmatizaciji in odklanjanju bolnih.

»Domovi za starejše, ki so epidemijo pričakali povsem zasedeni in kadrovsko podhranjeni, so pri skrbi za preprečevanje in zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2 ostali prepuščeni sami sebi. Čeprav je Skupnost že marca ministrstvu za zdravje predlagala osamitev vseh stanovalcev s koronavirusno boleznijo na drugih lokacijah, predlog ni bil upoštevan, pristojni pa so se nato zapletali s številnimi neusklajenimi izjavami: od zamisli, da bi iz domov selili domnevno zdrave stanovalce, nasvetov svojcem, da vzamejo bližnje iz domov, do neutemeljenih trditev, da so bolnišnice pripeljali v domove. V tem obdobju so domovi prejeli kar 25 različnih dokumentov z navodili ministrstva za zdravje, šest navodil ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter še dodatnih 16 dokumentov z navodili drugih deležnikov, kot sta NIJZ in Zbornica – Zveza,« je povedala Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.