Večja povezanost šolskih zbornic

Za boljšo šolo (69)

V navodilih šolam za izobraževanje na daljavo je bilo posebej poudarjeno, naj se učiteljski zbori po šolah več dogovarjajo, usklajujejo in skupaj načrtujejo, da ne bodo učenci z domačim delom preveč obremenjeni. Upoštevati je treba velike razlike med učenci, saj so ti različno sposobni in motivirani za učenje, imajo različno predznanje, so v različni psihofizični kondiciji, pa tudi njihove družinske razmere in podpora staršev se močno razlikujejo.

Učitelji ne bi smeli šolskih urnikov, ko imajo otroci dnevno na programu celo do sedem ur pouka, preprosto prenesti v domače okolje. V teh primerih so otroci in starši, od katerih se pričakuje, da bodo v kar največji meri nadomestili učitelje, preobremenjeni. Upoštevati je treba, da veliko učencev pri učenju doma potrebuje dva do trikrat več časa za enako količino dela, kot ga ob podpori učiteljev opravijo v šoli.

Strokovnjaki predlagajo, naj bodo ravnatelji ves čas v stiku z učitelji, ki delajo od doma, in naj najmanj enkrat tedensko po video konferencah skličejo oddelčne učiteljske zbore, da se bodo dogovorili, koliko nalog bodo naložili učencem posameznega oddelka, da bodo otroci zmogli. Šole naj bi naredile nekakšen mrežni plan, iz katerega bodo razvidne posamezne predmetne vsebine in učni sklopi za določen dan. Aktivnosti, ki jih mora otrok opraviti v enem dnevu pri izbranih predmetih, naj bi bile usklajene in zbrane v skupni mapi, preden se pošljejo učencem posameznega oddelka. Učitelji oddelka bi se lahko dogovorili, da bi posamezni dan namenili le enemu ali dvema predmetoma, s tem bi bili tako učitelji kot učenci manj obremenjeni in več časa bi bilo za utrjevanje znanja. Učne vsebine naj se medpredmetno povezujejo, izbirajo naj se v glavnem temeljna znanja, za učno šibkejše otroke pa predvsem minimalni standardi. Za vzgojne predmete se lahko pripravijo skupna gradiva, veliko pouka se da izvesti na prostem, saj otroci potrebujejo tudi gibanje in igro. Da bo izobraževanje na daljavo res dobro teklo, je v veliki meri odvisno od tega, kako se bodo povezale šolske zbornice in kakšno bo dogovarjanje in sodelovanje med učitelji.

Treba bo izbrati, kaj je res bistveno pri posameznem predmetu in se uskladiti z drugimi. Predvsem pa se pri izbiri aktivnosti ne sme pozabiti na otroke, koliko zmorejo in kako jih pri učenju podpirati. Zato so zelo pomembne njihove povratne informacije, kako pri učenju napredujejo in s kakšnimi težavami se srečujejo. Učitelji naj bi imeli pregled nad delom vseh učencev.

Tovrstno izobraževanje ni obremenilno samo za učence in njihove starše, pač pa tudi za učitelje, saj večinoma delajo več, predvsem pa povsem drugače kot v normalnih razmerah. Zato se od ravnateljev pričakuje, da bodo znali obveznosti enakomerno porazdeliti med ves učiteljski zbor. V zbornicah, kjer prevladuje sodelovalna kultura in medsebojna pomoč, bo manj težav. Lažje bo tudi v tistih šolah, kjer so bili oddelčni učiteljski zbori že doslej povezani in vajeni dogovarjanja in usklajevanja in so tekoče spremljali učni in vzgojni napredek vsakega učenca posebej. Ta koordinacija bo veliko bolje tekla v tistih šolskih okoljih, kjer so ravnatelji močni pedagoški vodje in so že prej imeli pregled nad delom posameznih učiteljev. Še večji zalogaj kot učenje na daljavo pa bo preverjanje in ocenjevanje znanja. April naj bi bil namenjen predvsem preverjanju.