Sestavili Evropsko krpanko

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Mularija / torek, 18. maj 2010 / 06:00

Na Osnovni šoli Šenčur so minuli teden sklenili dveletni Comeniusov projekt Evropska krpanka, v katerem je sodelovalo še šest evropskih šol.

S prireditvijo ob dnevu Evrope so minuli teden na Osnovni šoli Šenčur zaključili Comeniusov projekt Evropska krpanka, v katerem so sodelovale še dve romunski šoli in po ena šola iz Turčije, Norveške, Španije in Nemčije. Osrednja tema dveletnega projekta, ki ga je koordinirala šenčurska šola, je bil medkulturni dialog ter spoznavanje in razumevanje različnosti evropskih narodov in kultur.

Sodelujoče države in njihove zanimivosti so učenci na izviren in zabaven način približali tudi obiskovalcem na prireditvi. Vse se je vrtelo okoli Kekca in Mojce ter njene 'slepote', ki je bila posledica nevednosti in nerazgledanosti. Mojca je bila zaradi nepoznavanja do drugih narodov precej nestrpna, presojala jih je zgolj po stereotipih, zato se je Kekec odpravil do pravljičnih bitij po Evropi, da ji je dokazal, da se moti, in s tem ozdravil njeno 'slepoto'. Na poti je srečal nemško dekle Lorelai, ki je, kot pripoveduje legenda, zaradi nesrečne ljubezni skočila s pečine, v Španiji junaka prvega evropskega romana in obubožanega plemiča Don Kihota, v Romuniji znamenitega grofa Drakulo, v Turčiji pa senčni lutki Karagöza in Hacivata. Na Norveškem se je Kekec razveselil bitij iz mitologije, s katerimi Norvežani strašijo otroke - Trolov, ki jih je naučil tudi igrati na harmoniko in plesati polko.

Stereotipe o drugih narodih so na prireditvi razbijale tudi učenke, ki so v sklopu projekta obiskale vrstnike v tujini. Bernarda Rozman in Meta Ferlan sta po nedavnem zaključnem Comeniusovem srečanju v Bursi ugotavljali, da je v Turčiji malo od nog do glave zakritih žensk, večinoma si z naglavnimi rutami zakrivajo le lase. Obiskali sta zasebno šolo, kjer učenci nosijo uniforme, ob podatku, da imajo zaradi velike vročine v Turčiji kar tri mesece poletnih počitnic, pa so se v dvorani zaslišali številni vzdihi šenčurskih učencev. Sara Zaletelj in Monika Pešič, ki sta se udeležili srečanja v Romuniji, sta povedali, da je šola bolj skromna, a urejena, in da ne bosta nikoli pozabili romunskih vrstnikov. Zdaj že srednješolka Ajda Likozar, ki je lani obiskala Norveško, je na razmišljanja 'slepe' Mojce, da je sta tam samo sneg in led, ljudje pa zdolgočaseni, zaspani in blond, odgovorila, da so Norvežani prijazni: »Hitro te sprejmejo medse. Pouk pri njih poteka drugače, učenci so ves čas v eni učilnici, menjajo se le učitelji.«

Tudi koordinatorica projekta Vilma Nečimer je ugotavljala, da so sodelujoče šole med seboj zelo različne: »Razlikujemo se po opremljenosti in velikosti. Nemška šola ima okoli 30 odstotkov priseljenih učencev, španska in norveška skoraj nič. Ena romunska šola ima ločene oddelke za madžarsko narodno manjšino, na drugi več kot polovica učencev živi od socialne podpore, mnogi starši so na delu v tujini … Vsem pa nam je skupno, da želimo učencem omogočiti najboljšo izobrazbo in prijetno delovno vzdušje.« Poudarila je, da so s projektom veliko doprinesli k poznavanju drugih držav in strpnosti, pripravili so kviz o evropski različnosti, izdelali mini slovar v vseh jezikih sodelujočih držav, v zadnjem letu pa so se posvetili raziskovanju identitete mladostnikov.