Obnova poškodovanih gozdov

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 19. april 2020 / 12:12

Letos spomladi poteka v slovenskih gozdovih največja obnova gozdov s sadnjo dreves v zadnjih desetih letih. Sadnjo v Karničarjevem gozdu na Jezerskem si je ogledala tudi ministrica Aleksandra Pivec.

Spodnje Jezersko – Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec si je v sredo skupaj Damijanom Oražmom, direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije, ter predstavniki kranjske območne enote zavoda v gozdu Karničarjeve kmetije na Spodnjem Jezerskem ogledala spomladansko obnovo gozdov s sadnjo dreves. Kot so pojasnili v zavodu, je v Sloveniji po naravnih ujmah – žledolomu in vetrolomu in čezmerni razmnožitvi podlubnikov – treba obnoviti približno 37 tisoč hektarjev gozdov.

Veliko večino gozdov bodo lastniki obnovili po naravni poti, približno 2200 hektarjev pa s sadnjo sadik gozdnih dreves. Za sadnjo se odločajo le tam, kjer se pojavljajo motnje pri naravni obnovi, ni možnosti za naravno semenitev, je nevarnost erozije ali želijo spremeniti neustrezno zastopanost drevesnih vrst. Do konca lanskega leta so s sadnjo obnovili 1142 hektarjev poškodovanih gozdov, tudi letos pa obnova kljub epidemiji covida-19 poteka po načrtih. Letos spomladi bodo tako obnovili še 397 hektarjev gozdov, do 8. aprila so posadili sadike na 71 hektarjih površine, na 168 hektarjih obnova poteka, na 159 hektarjih pa jo bodo še izvedli. Za sadnjo bodo potrebovali 1,13 milijona sadik, doslej so jih posadili že približno dvesto tisoč, nadaljnjih petsto tisoč je v postopku sadnje. V slovenskih drevesnicah vzgajajo sadike dvajsetih gozdnih drevesnih vrst, med drugim tudi sadike vseh najpogostejših drevesnih vrst - bukve, hrasta, smreke, jelke, javorja, divje češnje in macesna.

Na večini površin bodo obnovo končali do konca aprila, izjeme so višje lege, kjer vremenske razmere (sneg) tega še ne omogočajo. »Največjo grožnjo za uspešnost spomladanske sadnje predstavlja suša,« opozarjajo v zavodu za gozdove in dodajajo, da podaljševanje obdobja brez obilnejših padavin lahko zelo zmanjša preživetje posajenih sadik, še posebno na izpostavljenih sončnih legah in na dinarsko-kraškem območju.

Posadili bodo 95 tisoč sadik gozdnih dreves

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju bodo po podatkih Janeza Logarja, vodje kranjske območne enote zavoda za gozdove, letos spomladi s sadnjo dreves obnovili 37 hektarjev gozdov, od tega 25 hektarjev v zasebnih in 12 hektarjev v državnih gozdovih. Na šestih hektarjih so obnovo že končali, na enajstih hektarjih tudi že poteka, na preostalih površinah jo načrtujejo kasneje. Skupno bodo za spomladansko sadnjo potrebovali nekaj več kot 95 tisoč sadik.

Med lastniki gozdov, ki so letos spomladi obnavljali poškodovane gozdove s sadnjo dreves, so tudi Karničarjevi z Zgornjega Jezerskega, ki so na približno en hektar veliki površini posadili skupno 1950 sadik gozdnih dreves – smreke, macesna, bukve, javorja in divje češnje. Medtem ko jim je žled leta 2014 poškodoval le posamična drevesa, jim je veter decembra 2017 izruval in polomil okrog 1700 kubičnih metrov drevja, kar je predstavljalo približno polovico njihovega desetletnega možnega poseka. Na kmetiji so tedaj zaradi velikega obsega dela najeli izvajalce del, naenkrat so v gozdu delale tudi po tri ekipe, ki so delo končale že maja naslednje leto. »Naravna obnova bo precej težavna,« je že takrat dejala Marijana Karničar Košir, sicer tudi prejemnica priznanja zavoda za gozdove za najbolj skrbne lastnike gozda v letu 2018, in napovedala, da bo del gozdov treba obnoviti s sadnjo dreves. To se je tudi zgodilo. Kot je dodal mož Franci, so sadnjo dreves zaključili, jeseni bodo sadike še zaščitili pred jelenjadjo, naslednje leto jih bo že treba negovati.