Harari o pandemiji

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 18. april 2020 / 07:15

Politiki, intelektualci in navadni »moževalci« pandemijo različno razlagajo, vsem pa gre za to, da jo spremenimo oziroma odpravimo. Tako bi lahko priredili znamenito Marxovo enajsto tezo o Feuerbachu …

Milo in zaupanje

Kot že rečeno, se v razpravi o pandemiji bolezni covid-19 oglašajo tudi vrhunski svetovni intelektualci. Mednje gotovo sodi sloviti izraelski zgodovinar, mislec in pisatelj Yuval Noah Harari (roj. 1976). Svoje poglede je razložil v reviji Time in časniku Financial Times. Preberimo le odlomek. »Prepustiti ljudem, da izberejo med zasebnostjo in zdravjem, je v resnici vir težave. To je lažna dilema, saj moramo imeti in lahko imamo tako zdravje kot zasebnost. Da bi zaščitili svoje zdravje in zaustavili epidemijo koronavirusa, se je mogoče – namesto za uvedbo totalitarnega nadzora – odločiti za opolnomočenje državljanov. V preteklih tednih so bila med najučinkovitejšimi prizadevanji za zajezitev epidemije v Južni Koreji, Tajvanu in Singapurju. Čeprav so si te države delno pomagale z aplikacijami za sledenje, so se predvsem opirale na obsežno testiranje, verodostojno poročanje in pripravljenost na sodelovanje dobro obveščene javnosti. Centraliziran nadzor in strogo kaznovanje nista edina načina, kako je mogoče ljudi pripraviti do tega, da upoštevajo koristna priporočila. Ko ljudem predstavijo znanstvena dejstva in ko ti zaupajo javnim organom, da jim bodo predstavili dejstva, se državljani lahko pravilno odločijo tudi brez tega, da jim Veliki brat diha za ovratnik. Notranje motivirana in dobro obveščena populacija je po navadi močnejša in učinkovitejša kot nadzorovana in nevedna. Poglejte na primer umivanje rok z milom. To je v človeški higieni ena najpomembnejših pridobitev vseh časov. To preprosto dejanje vsako leto reši milijone življenj. Čeprav se nam zdi samoumevno, so znanstveniki šele v 19. stoletju odkrili, kako pomembno je umivanje rok z milom. Nekoč so celo zdravniki in sestre bolnike operirali drugega za drugim, ne da bi si vmes umili roke. Danes si milijarde ljudi vsak dan umivajo roke, a ne zato, ker bi se bali 'milne policije', temveč ker razumejo dejstva. Umivam si roke z milom, ker sem slišal za bakterije in viruse. Razumem, da ti mikroorganizmi povzročajo bolezni, in vem, da jih milo lahko odstrani. Če hočemo doseči takšno stopnjo upoštevanja in sodelovanja, potrebujemo zaupanje. Ljudje morajo zaupati znanosti, zaupati morajo javnim organom in zaupati morajo medijem. V zadnjih nekaj letih so neodgovorni politiki načrtno spodkopavali tako zaupanje v znanost kot v javne organe in medije. Danes te iste neodgovorne politike mika avtoritarnost, saj dokazujejo, da ne morejo zaupati javnosti, da bo upoštevala ukrepe. V običajnih okoliščinah izgubljenega zaupanja ni mogoče povrniti čez noč. A v kriznih trenutkih se prepričanja utegnejo hitro spremeniti. Če ste morda že dolga leta sprti s sorodniki, lahko v izrednih razmerah nenadoma odkrijete skrito zalogo zaupanja in prijateljskih občutkov in si hitro priskočite na pomoč. Še vedno ni prepozno, da namesto vzpostavitve nadzorovalnega režima povrnemo zaupanje v znanost, javne organe in medije. Prav gotovo si moramo pomagati tudi z novimi tehnologijami, vendar morajo tehnologije služiti opolnomočenju ljudi. Pristajam na to, da mi merijo telesno temperaturo in krvni tlak, vendar pa teh podatkov ne smejo uporabiti za vzpostavitev vsemogočne vlade. Nasprotno: podatki mi morajo omogočiti osebno izbiro na podlagi boljših informacij in tudi to, da terjam odgovornost vlade za odločitve, ki jih sprejema. Epidemija koronavirusa je zato velik državljanski preizkus. V dneh, ki so pred nami, bi se vsak med nami moral odločiti, da bo zaupal znanstvenim podatkom in zdravstvenim strokovnjakom namesto teorijam zarote in sebičnim politikom. Če se ne bomo pravilno odločili, se nam utegne zgoditi, da se bomo odpovedali najdragocenejšim svoboščinam, ker bomo verjeli, da je to edini način, kako obvarovati svoje zdravje.« (Vir: Urban Tarman, MMC RTV SLO)

Neokužena Antarktika

Kaže, da je Antarktika edina celina brez potrjene okužbe z novim virusom. V poletni sezoni, ki se je končala 3. marca, se v osemdesetih bazah iz 27 držav zadržuje okrog pet tisoč ljudi, pozimi se število spusti do tisoč.

Plodni Assange

Ste vedeli, da je ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange v letih od 2015, ko je bival na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, spočel dva otroka. To je povedala njegova partnerica in odvetnica Stella Morris. Ta pravi, da ga je na veleposlaništvu obiskovala skoraj vsak dan in ga tako »zelo dobro spoznala«. Zdaj se boji, da bi se v londonskem zaporu Belmarsh okužil z novim virusom …