Obletnica sožitja, ne sovraštva

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 18. april 2020 / 09:06

Na Koroškem bi morale že potekati prireditve v počastitev stote obletnice koroškega plebiscita pod skupnim naslovom Carinthia 2000 – dežela na potovanju skozi čas in prostor. Koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser je že naznanil začetek praznovanja, vendar ga je epidemija covida-19 zadržala. Do kdaj, se še ne ve. Program praznovanja vključuje številne prireditve in projekte, teh je kar 89, in razstavo, ki bo potovala po deželi. Njena prva postaja bo Velikovec, do zadnjih let s slavjem zmage nemštva nad slovenstvom najbolj ovenčano koroško mesto. Osrednja sklepna prireditev je načrtovana za 10. oktober, na dan stoletnice, v Celovcu. Imenovala se bo Praznik dolin in bo prikazovala naravno, kulturno in tudi narodnostno pestrost Koroške.

Do leta 2013 Slovenci s svojo kulturo in jezikom na plebiscitnih slavjih niso bili zaželeni in povabljeni, saj je bil plebiscit koroški javnosti predstavljan kot dejanje zmage nemštva nad slovenstvom in ne kot rojstvo današnje Koroške, za katero so tudi Slovenci prispevali svoje glasove. Na plebiscitnih korakanjih po Celovcu so »pravi Korošci« zmerjali Slovence in tudi njihovo matično domovino ter jih pošiljali čez Karavanke … Po letu 2013, ko je vodenje Koroške prevzel socialdemokratski deželni glavar dr. Peter Kaiser, so se plebiscitna sporočila začela spreminjati. Na proslavah je bilo slišati slovensko besedo in slovensko pesem. Napovedujejo, da bo tako tudi na letošnji osrednji oktobrski svečanosti, ko bo med govorniki tudi Slovenec, predvidoma predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug. Del koroških Slovencev z izbiro govorca ni zadovoljen in si želi drugega, saj naj bi bil ta preveč naklonjen oblasti in premalo odločen v slovenskih zahtevah do deželne vlade. Mnoge obljube na področju celotne piramide vzgoje in izobraževanja, pri financiranju slovenskih medijev in organizacij ter pri zagotavljanju rabe slovenščine v javnosti dejansko še niso izpolnjene. Jubilejno plebiscitno leto je za Republiko Avstrijo in deželo Koroško priložnost, da jih izpolni. Slovenščina na Koroškem ni več tako moteča, da bi se zaradi njene uporabe nad slovensko govorečimi dogajali verbalni in tudi fizični napadi, kot so se včasih. Zato javnost politični odločitvi za izdatnejšo podporo Slovencem ne bi nasprotovala. Da bi končno govorili o Korošicah in Korošcih in ne o Korošcih in koroških Slovencih, kot je dejala zvezna poslanka slovenskega rodu Olga Voglauer.