S študentske izmenjave domov v izolacijo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / četrtek, 16. april 2020 / 15:38

Timotej Rupar iz Škofje Loke, ki je februarja odšel na študentsko izmenjavo na Portugalsko, se je zaradi izbruha epidemije vrnil že po mesecu dni.

Škofja Loka – Zanimivo odisejado je v času koronavirusa doživel Timotej Rupar, študent četrtega letnika novinarstva iz Škofje Loke. Spomladanski semester zadnjega letnika dodiplomskega študija je nameraval preživeti na Erasmusovi izmenjavi v Lizboni, a se je iz Portugalske vrnil že po dobrem mesecu dni in nato dva tedna preživel v samoizolaciji, ki se je prejšnji ponedeljek iztekla.

»Na Portugalsko sem odšel 20. februarja z letališča v Benetkah, kjer se še ni čutilo, da je Italija glavno žarišče virusa. Tudi prva dva tedna v Lizboni je še vse normalno potekalo. Nato pa je 12. marca Portugalska razglasila izredne razmere, študentje smo dobili sporočilo, da so predavanja odpovedana,« razlaga Timotej. Zatem so bili tuji študentje postavljeni pred odločitev, ali naj ostanejo in na daljavo nadaljujejo študij v Lizboni ali pa se vrnejo v domovino k študiju na domačo fakulteto. Odločili so se, da ostanejo, že v nekaj dneh pa so se razmere v Sloveniji zaostrile, začeli so se omejitveni ukrepi, ukinjen je bil javni promet ... Na Portugalskem se še vedno ni čutilo, da bi se javno življenje ustavilo, tramvaj je še vozil, na ulicah so bili ljudje, tudi turistov ni manjkalo. Od štirih Slovencev, ki so bili v skupnem stanovanju, se je 17. marca prvi vrnil v Slovenijo, in sicer prek Budimpešte. Trojica je še ostala, nato so s slovenskega zunanjega ministrstva čez tri dni dobili sporočilo, naj se vrnejo, ker bosta v naslednjih dneh še zadnja dva poleta na Dunaj. Po pogovorih z družinami in po premisleku, da bo vsa stvar verjetno trajala dlje kot en mesec in da je v milijonskem mestu večja možnost za okužbo, so se odločili za vrnitev.

»Najprej smo mislili, da bi se vrnili z letalom 25. marca, a na ministrstvu so nam priporočili, naj pridemo čim prej, češ da sicer ne morejo ničesar obljubiti. Nato smo odpotovali 23. marca, ob vrnitvi domov smo potem izvedeli, da je bil let 25. marca že odpovedan,« pripoveduje Timotej. Na letalu je bilo zgolj kakih dvajset potnikov, že med poletom so morali izpolniti potrdila, da so le v tranzitu. Ob pristanku pa so doživeli razmere, kakršnih mladi, ki so doslej nemoteno potovali po vsem svetu, niso poznali. »Kjer je bil v preteklosti nemoten prehod, so nas zdaj pričakali vojaki, administracija, zdravniki, začela so se vprašanja, kolega sta morala pokazati tudi vozovnice za naprej. Ker v Avstrijo ni bilo več mogoče priti brez zdravniškega potrdila, nas družine niso mogle priti iskat na Dunaj, pač pa smo morali do meje s Slovenijo priti sami. Z vlakom smo se odpeljali do glavne železniške postaje na Dunaju, nato pa znova z vlakom do Gradca. Tam smo najeli taksi. Presenetilo nas je, ker je bilo na voljo za tri vrste taksijev, čakajočih ljudi pa je bilo malo. Z voznikom smo se pogodili, da nas do slovenske meje pelje za osemdeset evrov (sicer bi bilo sto evrov). Na meji je taksimeter pokazal 95 evrov, a nam je taksist računal, kolikor smo se dogovorili. Čez mejo smo šli peš brez zapletov. Na drugi strani so nas čakali starši, ki so za nas pripeljali še en avto, ker smo se že prej odločili, da gremo v samoizolacijo. Tako smo se s svojci pozdravili na razdalji. Mi trije smo se nato posebej peljali v Škofjo Loko, kjer smo se naselili v praznem stanovanju mojega strica in bili v njem še dva tedna v karanteni.«

Za samoizolacijo so se odločili na lastno pobudo. Timotej pravi, da jim ni bilo pretežko. Starši so jim dostavljali hrano, včasih so šli ven na zrak, edina pomanjkljivost je bila, da v stanovanju ni bilo interneta. »Zelo fino pa je bilo, da smo bili trije, ne vsak sam, da smo se lahko zamotili in je čas hitreje tekel. V redu pa smo se razumeli že prej,« Timotej oceni dva tedna prostovoljne osamitve. Kako bo z njihovim nadaljnjim študijem? Odločili so se, da bodo nadaljevali na fakulteti na Portugalskem na daljavo, v tem primeru jim bo verjetno ostala Erasmusova štipendija.