Pokrajin je preveč, a svoje ne damo

Gosta Glasove preje sta bila minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar in Janez Benčina, predsednik Regionalnega razvojnega sveta Gorenjske, tema pa pokrajine, ki jih bo Slovenija dobila leta 2009.

Brnik - Osnovni namen ustanavljanja pokrajin je razvojni, je na Glasovi preji poudaril minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar. Razlike med posameznimi deli Slovenije, ki jih merimo z indeksom razvojne ogroženosti, se namreč povečujejo. Razmerje razvitosti znaša približno 1 proti 2, če vključimo razvito osrednjo Slovenijo, pa kar 1 proti 10 ali celo 20. Osnovni namen je ta gibanja preusmeriti in regijam, kjer vlada večja ogroženost, omogočiti dodatne razvojne priložnosti. Gorenjska je na novem političnem zemljevidu zarisana kot enovita pokrajina, čeprav obstajajo tudi razmišljanja o njeni delitvi. Po merilih razvojne ogroženosti bi bila namreč razdeljena na zgornjo in spodnjo pokrajino vsaj zgornja deležna več državnega denarja, o čemer je na Glasovi preji govoril radovljiški župan Janko S. Stušek. Tudi za Gorenjsko velja, da ni več pojem nekdanje razvitosti, kot je bila pred desetletji še v času Jugoslavije. Janezu Benčini, predsedniku Regionalnega razvojnega sveta Gorenjske, po rodu sicer Dolenjcu, je to dejstvo predstavljalo izziv, ko je sprejel mesto prvega moža gorenjskega razvoja. Se bo potegoval tudi za mesto prvega moža pokrajine, ga je vprašal voditelj preje Miha Naglič, na kar pa jasnega odgovora sogovornik ni dal. Sicer pa v pokrajinah tudi on vidi razvojno priložnost, o predlogu členitve Slovenije na pokrajine pa meni, da jih je dramatično veliko, po njegovem bi jih zadoščalo od šest do osem. Minister Žagar pa pravi, da mnogi razmišljajo, da je pokrajin preveč, ampak svoje pa ne bi dali. Sicer pa so se odnosi med institucijama, ki jih zastopata Ivan Žagar in Janez Benčina, v zadnjih letih izboljšali. Kot smo slišali, sta bila pred leti vsak na svoji strani strelskega jarka, kajti Gorenjska je bila (po mnenju Gorenjcev) krivično postavljena v položaj regije, ki je dovolj razvita, da ji z ministrstev ne pripadajo nobena sredstva. Položaj se je spremenil in Gorenjska bo imela kot pokrajina dostop do vseh sredstev, ki jih bo lahko s svojo značilno podjetnostjo še oplemenitila. Najbolj aktivni poslušalci na Glasovi preji so bili gorenjski župani, praktiki na področju lokalne samouprave, ki so jih zanimala povsem konkretna vprašanja prihodnje regionalizacije.