Janez Globočnik in šole v Kranju

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (245)

V Cerkljah se je 10. aprila leta 1824 rodil duhovnik, nabožni pisatelj, šolnik in pobudnik ustanovitve gimnazije v Kranju Janez (Ivan) Globočnik. Njegov oče Primož je bil kmet, mati pa Mina Lončar. S svojim delom je izredno vplival na razvoj gimnazije in tudi razvoj v celem takratnem Kranju. Bil je med najzaslužnejšimi, da je Kranj leta 1861 dobil nižjo gimnazijo. Za to zaslugo ga je mesto Kranj izvolilo za častnega meščana.

Ordiniran (posvečen v duhovnika) je bil 1. julija 1847. Najprej je služboval kot mašnik v Hrenovicah, leta 1848 pa je prišel v Kranj za kateheta in ravnatelja tedanje glavne šole, ki jo je vodil do leta 1861, to je 13 let. Tedaj je na njegovo pobudo občinsko predstojništvo v Kranju prosilo ministrstvo, da ustanovi srednješolski zavod v Kranju. Že pred tem je leta 1856 skupaj z ravnateljem ljubljanske gimnazije Ivanom Nečaskom dal pobudo za akcijo za ustanovitev gimnazije v Kranju. Ko so jo ustanovili, je na gimnaziji dve leti poučeval verouk in druge predmete, tudi slovenščino. Eno leto je bil suplent (pripravnik ali pomožni učitelj), nato pa poldrugo leto tudi pravi gimnazijski učitelj.

V gimnaziji je ustanovil in vodil slovensko dijaško knjižnico. Podaril ji je 315 knjig, ob tem pa je pridobil še veliko duhovnikov in drugih narodnih delavcev, da so se je spomnili z darovi. Med drugimi je knjižnici podaril sedemdeset knjig tudi škof doktor Josip Juraj Strossmayer. Ko je spomladi leta 1862 kranjska občina začela dozidavo osnovnošolskega poslopja in je primanjkovalo denarja, je dal Globočnik pobudo za nabiralno akcijo za dograditev šolskega poslopja. V izvestjih kranjske gimnazije je napisal tudi kratko zgodovino njenega nastanka. Bil je tudi odbornik kranjske narodne čitalnice. Februarja 1864 je šel za nekaj mesecev župnikovat na Brdo pri Kranju, poleti pa je postal knezonadškofijski tajnik škofa Gollmayerja, ki je bil doma iz Radovljice in Globočnikov birmanski boter. Leta 1870 je papež imenoval Globočnika za tajnega komornika, leta 1876 pa ljubljanski škof Krizostom Pogačar za konzistorialnega svetnika. Prejel tudi Franc Jožefov red.

Literarno se je udejstvoval pri Zgodnji danici. Prevajal je tudi dramska besedila. Izdal je tudi dve samostojni knjigi. Prva je izšla z naslovom Nova cvetlica v duhovnem vertu ali Življenje svetih mučencev Oglejskih Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota. Delo je posvetil nadškofu Gollmayerju. Drugo knjigo Pisma s koncila je tiskal v italijanščini v Benetkah.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Tržiču se je 7. 4. 1843 rodil gradbenik Viljem Polak. Bil je deseti izmed 13 otrok Gašperja Pollaka, barvarskega mojstra in tovarnarja kotenine, ter matere Franje, rojene Napret. Do leta 1880 je pri avstrijskih državnih železnicah načrtoval in vodil gradnjo železniških prog v Zgornji Avstriji, na Štajerskem, v hrvaškem primorju in Dalmaciji. Od mladih nog je bil ponosen domoljub. Že v realki je za materni jezik navedel slovenščino in pisal svoj priimek tudi pozneje v tujini dosledno le z enim l, medtem ko so sorodniki obdržali zapis Pollak.

V Naklem pri Kranju se je 7. 4. 1869 rodil nabožni pisatelj in duhovnik Franc Bleiweis.

V Žužemberku se je 9. 4. 1557 rodil vrhovni poveljnik Vojne krajine grof Andrej Auersperg. Bil je sin plemenite Ane Auersperg, rojene Lamberg, ki je verjetno izhajala iz rodbine Lamberg iz gradu Gutenberg nad Tržičem.

V Kamniku se je 11. 4. 1744 rodil pisatelj in prevajalec škof Jurij Japelj.