Želeli bi še več testov

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / / 06:48

Dr. Bojana Beović je specialistka infektologinja, zaposlena na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Ta čas je javno zelo izpostavljena kot vodja svetovalne skupine za bolezen covid-19 na ministrstvu za zdravje. Je Ljubljančanka, ki zdaj živi v Škofji Loki.

Ali glede na število hospitaliziranih bolnikov in število oseb na intenzivni negi v Sloveniji lahko rečete, da za zdaj epidemijo obvladujemo in so torej dosedanji ukrepi za omejevanje bolezni dosegli namen, da se virus ne širi prehitro med ljudmi?

Dosedanji ukrepi so uspeli epidemijo zajeziti v taki meri, da število bolnikov ni preseglo kapacitet slovenskega zdravstvenega sistema. To je zelo pomembno, saj vemo, da slovenski zdravstveni sistem ni zelo razkošen ne s posteljami za bolnike, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, ne s kadrom. Obenem pa z ukrepi oziroma bolje povedano z njihovim doslednim upoštevanjem ne moremo biti povsem zadovoljni, saj nam krivulje epidemije ne uspe obrniti navzdol. Zato morajo ukrepi, ki hromijo naše življenje, še trajati. A če bodo trajali predolgo, bomo imeli številne gospodarske, pa tudi druge zdravstvene težave. Čeprav si prizadevamo, da bi se nujne zdravstvene storitve še vedno izvajale, je njihov obseg zmanjšan, kar seveda za naše čakalne vrste in predvsem za zdravje ljudi ni dobro.

Je na podlagi trenda naraščanja števila okuženih že mogoče vsaj približno napovedati, kdaj bomo dosegli vrh epidemije?

Obstajajo razna predvidevanja in izračuni, največ je odvisno od tega, kako nam bo z upoštevanjem ukrepov uspelo preprečiti širjenje virusa. Če bomo res uspešni, lahko vrh doživimo v enem tednu in bi v maju lahko začeli že sproščati ukrepe. Seveda, če, če ...

V Italiji in Španiji že govorijo o zlomu zdravstvenega sistema. Bi se kaj takega lahko zgodilo tudi pri nas? Kolikšna je zmogljivost naših bolnišnic v primeru, da bi število ljudi, ki bi potrebovali bolnišnično zdravljenje zaradi bolezni covid-19, hitro naraščalo?

Ta čas so zmogljivosti še dobre, število bolnikov se lahko več kot podvoji in bomo še vedno zmogli. Do zloma je v omenjenih državah oziroma nekaterih njihovih regijah prišlo zaradi prehitrega naraščanja števila primerov.

Kaj bi se zgodilo, če ne bi sprejeli nobenih ukrepov ali če bi z ukrepi popustili?

Raje ne razmišljam, preobremenjenost bolnišnic s hudimi bolniki vodi v težke etične dileme, komu nameniti zadnji ventilator, zadnjo posteljo ... Več projekcij kaže, da bi šlo število umrlih brez ukrepov tudi v Sloveniji v tisoče.

Veliko je bilo polemik glede števila testiranj, saj nekateri zagovarjajo, da naj bi bili v boju proti novemu koronavirusu uspešni predvsem s čim širšim testiranjem. Kakšno je vaše stališče do tega vprašanja in ali po vašem opravimo dovolj testiranj, da si lahko ustvarimo pravo sliko o številu obolelih v Sloveniji?

V Sloveniji opravimo zelo veliko testov, če se primerjamo z drugimi državami, kljub temu pa še vedno premalo. Želeli bi si več testov, s katerimi bi pretestirali večje skupine ljudi z blagimi simptomi in njihove kontakte, pa tudi prav posebno ogrožene skupine. Na ta način bi dobili boljši vpogled v epidemijo v državi in bi lahko ukrepe načrtovali bolj smiselno.

Različna stališča se pojavljajo tudi glede nošenja zaščitnih mask. Kdaj si je po vašem mnenju smiselno nadeti masko?

V strokovni skupini na ministrstvu za zdravje smo že pred več kot tednom dni skrbno pretehtali nošenje mask. Ni dobrih znanstvenih dokazov, ki bi nedvoumno podpirali splošno nošenje mask. Poleg tega je nepravilna uporaba mask lahko nevarna; če človek prijema sprednjo površino maske, ki je lahko okužena, lahko virus z rokami prenese na svoje sluznice in se okuži. Zato je ob nošenju maske še posebno nujna skrbna higiena rok. Poleg tega z masko ne smemo pozabiti na fizično razdaljo med sabo in sogovornikom, ta naj bo vedno vsaj meter in pol. Po drugi strani pa je res, da maska lahko prepreči širjenje virusa iz naših ust na druge ljudi, zato jo vedno damo bolnikom v bolnišnici. V javnosti seveda odsvetujemo, da bi ljudje hodili okoli, kadar so bolni, vemo pa, da lahko ljudje izločamo virus navzven malo preden zbolimo ali celo, če sploh nismo bolni, torej bi maske v tem primeru lahko preprečile okužbo drugih. Poleg tega so ljudje v javnosti nosili maske v azijskih državah, ki so epidemijo uspešno obvladale. Zato smo se odločili, da nošenje mask kljub številnim dilemam vendarle svetujemo. Morda bomo z maskami vendarle preprečili nekaj okužb, in ker epidemija ne čaka, je bilo treba to določitev sprejeti čim prej. Medtem je svoje stališče spremenila tudi Svetovna zdravstvena organizacija z zelo podobno obrazložitvijo. Na kratko: masko potrebujemo zlasti v zaprtem prostoru, kjer se nahaja več ljudi.

Na podlagi katerih kazalcev bo mogoče razglasiti konec epidemije?

Konec epidemije bomo ugotovili z zmanjševanjem števila novih primerov, kar bo kazalo na to, da iz enega primera nastane manj kot en nov primer. Tako začne epidemija ugašati.

Ali bo ta virus ostal v populaciji in se torej lahko zgodi, da bomo recimo jeseni priča novemu izbruhu bolezni?

Virus bo zelo verjetno ostal med nami. Veliko ljudi bo ostalo za virus dovzetnih, zato bo vsak posamezen primer lahko sprožil nove in nove primere. Vsepovsod bodo vzplamtevali plamenčki in majhni požari. Še posebej bo to težavno v naši državi, kjer imamo veliko starejših ljudi, pri katerih poteka bolezen huje in je lahko celo usodna.