Zmagovalni par, ki se bo poročil 30. julija 2016 na Kmečki ohceti v Bohinju: Teja in Sašo / Foto: Tina Dokl

Zmagala sta Teja in Sašo

Teja Tominec in Sašo Švigelj sta par, ki se bo letos konec julija poročil na Kmečki ohceti v Bohinju. Mladi par je težko pričakoval rezultate, zmage pa se je iskreno razveselil.

V sklopu Etno vikenda bo 30. julija v Bohinju Kmečka ohcet, ki jo organizira Turistično društvo Bohinj. Tokrat bodo poročili pravi par, saj so se za poroko po starih ženitovanjskih običajih potegovali trije pari, zmagovalca pa smo dobili pretekli petek. Največ glasov sta prejela Teja Tominec in Sašo Švigelj iz Grahovega pri Cerknici.

Komisija Turističnega društva (TD) Bohinj je 1. julija preštela glasovnice, ki so jih pridno pošiljali bralci. »S preštetimi glasovi smo dobili par, ki se bo letos poročil na pravi Kmečki ohceti v Bohinju,« je sporočil Jure Sodja, vodja prireditev pri TD Bohinj. Par številka ena (Milena in Matjaž) je zbral 277 glasov, par številka dve (Simona in Anton) 470 in par številka tri (Sašo in Teja) 542 glasov. Zmagala sta torej Sašo Švigelj in Teja Tominec. Teja bo kmalu dopolnila 25 let, Sašo 29; ona je iz Postojne, on iz Grahovega pri Cerknici. Kot smo že omenili, se bosta poročila konec meseca v Bohinju.

Organizatorji Kmečke ohceti se zahvaljujejo za glasove vsem glasovalcem in jih konec meseca vabijo Pod Skalco, se pa tudi zmagovalni par zahvaljuje vsem za izraženo podporo in glasove. »Glede na to, da je bilo skupaj zbranih 1289 glasovnic, verjamemo, da se bomo konec meseca imeli super,« je še zaključil Sodja.

Spoznala sta se na moderen način

Preko priljubljenega facebooka. Sašo ni plah fant in ker nista živela daleč narazen, sta se videla še isti dan – danes pa je od tega že dve leti. »Zaljubila sva se na prvi pogled. Kemija, očitno. Dokler sam tega nisem doživel, nisem mislil, da je to mogoče. Še posebno mi je všeč, da je komunikacija stekla takoj. Ujela sva se in to je to,« razlaga Sašo. Čez čas je beseda nanesla tudi na poroko. Ker je ta korak naprej v njuni vezi predstavljal velik finančni zalogaj, sta odlašala in razmišljala, češ enkrat bo že. Potem sta videla oglas, da iščejo par za Kmečko ohcet v Bohinju in sta si rekla, zakaj ne bi poskusila. Sašo sploh goji ljubezen do kmečkega življenja. »Še vedno sam kosim, stari ata je imel živino ...« pove in doda, da je včasih imel konja in da bi ga rad nekoč spet imel. Nad jahanjem in vrtom, celo kmečkim življenjem, se navdušuje tudi njegova izbranka. Tako smo dobili odgovor še na vprašanje, zakaj sta se prijavila ravno na Kmečko ohcet. Rada poslušata narodno-zabavno glasbo, Tejin sin pa sploh Poskočne muzikante in njihovo Adijo madam. Teja ima namreč sina iz prvega zakona, ki se s Sašom lepo razume. Smeje pove, da se je novice o poroki razveselil, in je navihano komentiral, da 'bo on rožice metal'. Tudi njuni starši so bili novice veseli, prijavi na Kmečko ohcet niso nasprotovali.

Priprav in poroke se iskreno veselita

Na ohceti v Bohinju se bosta poročila cerkveno, civilno pa prej na gradu Snežnik. Sašu bo priča brat, Teji, ki je edinka, pa sestrična. Pred poroko si bosta privoščila še dopust, ko se vrneta, se bodo začele intenzivne priprave na ohcet. Kmečka ohcet v bistvu nudi vpogled v poroko in običaje iz preteklosti. Sodelujejo tudi igralci in plesalci KUD Triglav in par se mora ravno tako naučiti nekaj besedila. »Verjetno bo naporno. Še posebno zanj, ker bo moral stavke povedati v bohinjščini,« razmišlja Teja. Njej bo lažje, ker ima na Gorenjskem sorodnike: po mamini strani namreč izhaja z Gorenjske, z Brezij. »Ker sem Notranjec, bom verjetno z narečjem res imel malo več problemov,« jo smeje dopolni Sašo.

Poroke se zelo veselita. Komaj sta čakala na razglasitev, da sta izvedela, ali sta zmagala.

Trenutno živita pri Sašu, v prihodnosti pa se spogledujeta z več možnostmi. »Za zdaj sva pri nas, potem pa bova videla,« povesta. Sašo se kot samostojni podjetnik ukvarja z videoprodukcijo, Teja trenutno dela v strežbi. Najprej pa sta si zadala, da bosta dokončala šolo: Teja cvetličarsko, Sašo pa mora samo še diplomirati na naravoslovnotehniški fakulteti, smer medijska in grafična tehnika. In ker misel o kmetiji ni tuja ne njej ne njemu, jo bosta morda enkrat v prihodnosti tudi uresničila, za zdaj pa imata veselje z vrtom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 6. marec 2007 / 06:00

Orgy-nal po spotovsko

Skupina G-Spot je januarja na radijske postaje poslala nov single s silovitim naslovom Orgy-nal. Že prvi odzivi poslušalcev so nakazovali posebno zanimanje. Po dobrem mesecu pa skupin...

Objavljeno na isti dan


Bled / torek, 20. september 2022 / 06:00

Blejsko prijateljstvo z Veleposlaništvom Indije

Bled – V zahvalo za dobro sodelovanje med Občino Bled in Veleposlaništvom Indije, ki ju povezuje zlasti Surya, festival joge in dobrega počutja na Bledu, bo indijska ambasada ob 75-letnici neodvisn...

Kronika / torek, 20. september 2022 / 16:06

Nočni rop v Goričanah

Goričane – V nedeljo okoli polnoči se je v gostinskem lokalu v Goričanah zgodil rop. S Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da je bil oškodovanec v gostinskem lokalu, ko je do njega prišla sku...

Kultura / torek, 20. september 2022 / 16:04

Spomini, misli in nilski konji

V Nilskih konjih v puščavi eseji Carlosa Pascuala, Spomini antisemita Gregorja von Rezzorija in Chamfortove Maksime in misli.

Žirovnica / torek, 20. september 2022 / 16:03

Nov delovni čas za izdajo dovolilnic v Čopovi hiši

Žirovnica – Zavod za turizem in kulturo obvešča, da so od 12. septembra spremenjene uradne ure za izdajo dovolilnic za parkiranje in uporabo gozdnih cest. Izdaja dovolilnic v Čopovi rojstni hiši po...

Škofja Loka / torek, 20. september 2022 / 16:01

Kolesarska veriga na podeželju

V Škofji Loki so v okviru projekta Kolesarska veriga na podeželju predstavili primere dobrih praks sistema izposoje koles v lokalnem, regionalnem in državnem okolju.