Eden sadil, drugi izkopaval

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 9. april 2020 / 14:52

Zadnjo marčno soboto se je na njivi na Zlatem polju v Kranju dogajala nenavadna zgodba, ki se je končala z gospodarsko škodo: kmet Ivan Štular iz Strahinja je krompir posadil v zemljo, traktorist ga je po naročilu KŽK-ja na približno enem hektarju površine s predsetvenikom izkopal iz zemlje in ga nekaj tudi poškodoval.

Kranj – Dogodek, na katerega so priklicali tudi policijo, je posledica neurejenega (pod)zakupnega razmerja. Ivan Štular, ki sodi med večje pridelovalce krompirja na Gorenjskem, svojo plat zgodbe pojasnjuje takole: »V podjetju KŽK Kmetijstvo so lani na podlagi ustnega dogovora dali približno štirinajstim kmetom v podzakup okrog dvesto hektarjev kmetijskih zemljišč v lasti države in v upravljanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, meni okrog dvajset hektarjev, pri tem pa so nam tudi obljubili, da bomo zemljišča lahko obdelovali še naprej, če bomo le plačali najemnino. In smo jo plačali – ne v denarju, ampak z opravljanjem strojnih storitev v vrednosti približno šeststo evrov za hektar, ob tem, da je KŽK tudi uveljavljal subvencije. Na podlagi obljub in tudi pravnega mnenja, da smo z obdelovanjem pridobili posestno pravico, smo letos na teh zemljiščih začeli spomladanska dela, naša kmetija tudi že sajenje krompirja. Novi lastnik KŽK nas pri teh delih ovira oziroma nas onemogoča, doslej so bili že štirje takšni dogodki – na Meji, v Vašci in dvakrat na Zlatem polju, na nekaterih je bila navzoča tudi policija. Ne vem, kaj bomo kmetje naredili, za našo kmetijo lahko povem, da bomo na sodišče vložili tožbo za motenje posesti in tudi za izrečene grožnje.«

Kot je znano, je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov KŽK-ju že julija lani odpovedal zakupno pogodbo za obdelavo državnih zemljišč, ker naj bi brez njihovega soglasja dal zemljišča v podzakup, in v začetku letošnjega leta tudi že objavil razpise za začasno obdelavo zemljišč. Na razpis se je prijavil tudi Štular, ki mu je sklad dodelil v začasno obdelavo tudi zemljišče na Zlatem polju, kjer je zadnjo marčno soboto sadil krompir. »V sklepu sicer piše, da bomo posest na zemljišču lahko pridobili šele po prepustitvi posesti dosedanjega zakupnika KŽK Kmetijstvo, a nam na to ni treba čakati, saj posestno pravico že imamo,« pravi Štular.

KŽK: Nikoli nismo dajali zemljišč v podzakup

Z vprašanji smo se se obrnili tudi na KŽK, zanimalo nas je, ali drži, da je skupina kmetov na podlagi ustnega dogovora s KŽK-jem obdelovala zemljišča, ki jih je KŽK imel v zakupu od sklada, ali drži, da so kmetje na teh zemljiščih pridobili posestno pravico in da so jih upravičeni obdelovati tudi letos, kako komentirajo dogodke, ki letos spomladi spremljajo obdelovanje zemljišč, in kakšna je rešitev, da do takšnih dogodkov (in posledično tudi gospodarske škode) v prihodnje ne bo prihajalo. Iz KŽK-ja so odgovorili, da iz poslovne dokumentacije podjetja KŽK ni razbrati, da bi KŽK zemljišča, ki jih je imel v zakupu na podlagi zakupne pogodbe, oddajal v podzakup. »Ko sem ob prevzemu postal solastnik in direktor podjetja, mi je dotedanji lastnik in direktor zatrdil, da je podjetje vselej poslovalo zakonito, v zvezi z odpovedano zakupno pogodbo pa je zatrdil, da je KŽK ni kršil in da je odpoved pogodbe neosnovana in zato neutemeljena,« je zapisal direktor KŽK-ja Peter Burgar in dodal, da podrobnih odgovorov na naša vprašanja zdaj še ne more posredovati, saj na sodišču v zvezi z zakonitostjo odpovedi zakupne pogodbe poteka sodni postopek.