Tipičen smerokaz na poti, imenovani Pentlja / Foto: Jelena Justin

Najvišji vrh Ljubljanskega barja

Krožna planinska pot Pentlja, 1. del – Danes in v naslednjih dveh tednih vam bom predstavila Krožno planinsko pot Pentlja, ki poteka po obronkih občine Brezovica. Celotna pot meri približno 84 kilometrov, mi pa jo bomo prehodili v treh etapah, na način, da bomo res prehodili celotno pot, kar pomeni tudi malce več logistike.

Planinske obhodnice so vedno zanimive, saj potekajo po bolj ali manj znanih poteh. V lanskem letu je bila po obronkih Brezovice pri Ljubljani trasirana pot v obliki pentlje. Trasiranje je izvedlo PD Podpeč - Preserje, kjer tudi lahko kupimo vodniček, kamor odtisnemo žige. Pot odkriva lepote in skrite kotičke barjanske pokrajine, praktično pred vrati slovenske prestolnice. Gremo? Pa se lotimo prve etape! Moj predlog je, da se vseh etap lotimo z dvema avtomobiloma, saj je tako najbolj enostavno in na tak način lahko v celoti prehodimo opisano pot. V tej etapi en avto zapeljemo v Preserje, na parkirišče pod cerkev sv. Ane, drugega pa pustimo na izhodišču Pentlje pri vrtcu v Brezovici. Tukaj je tudi skrinjica za zadnji žig obhodnice. Od vrtca sledimo cesti, ki nas vodi čez potok Radna, čez dvorišče kmetije Fajt ter nato proti Fajtovemu vrhu. Pot postane precej strma in nas pripelje na vrh Gradišča, 530 m n. v., kjer je prvi kontrolni žig. Z Gradišča nadaljujemo proti Debelemu hribu, 540 m n. m. Kljub temu da je višinska razlika minimalna, je pot razgibana, saj hodimo po gozdnem grebenu, kar pomeni malce navzdol, pa spet malce navzgor. Ko dosežemo Debeli hrib, si odtisnemo drugi kontrolni žig in nadaljujemo v smeri Pentlje proti Dragomerju. Na križišču, kjer se odvije desno v Dragomer, nadaljujemo naravnost proti naselju Lukovica, kjer čez nadvoz prečimo primorsko avtocesto. Sledi približno kilometer poti po cesti Pot na Plešivico, sledimo oznakam Pentlja. S ceste zavijemo desno na barjanski kolovoz. Ko dosežemo cesto Žabnica–Podplešivica, nas smerokaz kmalu usmeri v gozd. Skozi gozd dosežemo vas Plešivica. Nadaljujemo po cesti skozi vas, pri odcepu v gozd pa se zmerno strmo povzpnemo do najvišjega vrha na Barju, 360 m visoke Plešivice. Tukaj dobimo tretji kontrolni žig.

Z vrha se vrnemo do vaške ceste, kjer zavijemo levo. Sledimo markacijam proti Notranjim Goricam. Spust po asfaltirani cesti je precej strm. Ko pridemo v Notranje Gorice, dosežemo tudi cesto Brezovica–Podpeč. Nadaljujemo čez Kušljanov graben, na ovinku pa zapustimo cesto in nadaljujemo po makadamu, ob železnici, do železniškega podhoda, gremo skozenj, nato pa zavijemo desno na poljsko pot. Ko dosežemo novo strugo reke Ljubljanice, ki so jo skopali stari Rimljani, zavijemo levo in se ob Ljubljanici sprehodimo do Podpeči. V Podpeči zavijemo desno, gremo čez most čez Ljubljanico. Ob Mercatorju je krožišče, prečkamo cesto in nadaljujemo levo proti vasi Jezero. Na desni strani se odcepi planinska pot do Svete Ane, ki naj nas ne zavede. Po pločniku nadaljujemo do vasi Jezero, kjer zavijemo desno do Podpeškega jezera. Na veliki leseni tabli, kjer piše Jezero, Kamnoseštvo Svete in Gostilnica Jezero, je pritrjena četrta skrinjica, kjer si odtisnemo žig.

Sprehodimo se mimo Podpeškega jezera. Pred nami je še vzpon do cerkvice sv. Ane. Sledimo markacijam. Ko dosežemo sedelce pod cerkvijo, je na levi strani paviljon, kjer je peta skrinjica, s petim žigom. Pentlja se nadaljuje, tako da zavije navzdol, a predlagam, da se povzpnemo povsem do cerkvice sv. Ana, od koder se odpre čudovit razgled na Ljubljansko barje, Cerkljansko hribovje, Julijce, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Cerkvica sv. Ane, po predvidevanjih umetnostnih zgodovinarjev datira v 15. stoletje. V osnovi je bila gotska cerkev, ki je bila kasneje barokizirana. V času druge svetovne vojne je bila povsem izropana in uničena.

Sestopimo do paviljona ter zavijemo desno. Po desetih minutah smo na parkirišču, kjer nas čaka drugi jekleni konjiček. Prihodnji teden pa začnemo od tod naprej.

Nadmorska višina: Maks. 360 m
Višinska razlika: 650 m
Trajanje: 6 ur
Dolžina: 23 km
Zahtevnost: 1 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / / 09:13

Skrb za okolje

V okviru programa Erasmus+ so se v Osnovni šoli Preska v letošnjem šolskem letu pridružili projektu SAGE, v sklopu katerega bodo iskali rešitve za zmanjšanje toplogrednih plinov.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...