Živeti kar se da normalno
Če bodo starši obdobje koronavirusa sprejemali umirjeno, se bodo na ta način nanj odzvali tudi njihovi otroci, poudarja klinična psihologinja Polona Žgajnar.
Koronavirus in z njim povezane razmere občutijo tudi otroci in mladostniki, na kakšen način jih bodo sprejemali, pa je odvisno predvsem od staršev. »Pri otrocih se trenutne razmere odražajo zelo podobno, kot se nanje odzivajo starši. Če oni to vzamejo kot del življenja v tem času in skušajo normalno funkcionirati, otroci to enostavno sprejmejo,« je pojasnila Polona Žgajnar, specialistka klinične psihologije v Zdravstvenem domu Škofja Loka, in dodala, da je z mladostniki malce težje, saj so nekoliko bolj uporniški. »So v posebni fazi, razmišljajo, da se jim tako ali tako ne more nič zgoditi, da so na neki način nedotakljivi in da odrasli pretiravamo. A če jim prikažemo situacijo na ustrezen način in z zgledom, tudi oni uvidijo, da je stvar resna.«
Za dobro otrok je torej izjemno pomembno, da starši to obdobje sprejemajo umirjeno, nikakor s paniko, nervozo ali strahovi, saj jih utegnejo otroci prevzeti tudi nase. »Starši naj se umirijo in najprej poskrbijo sami zase, da bodo lahko potem poskrbeli tudi za otroke,« je poudarila.
Kako jim pojasniti, kaj se dogaja, ne da bi jih s tem strašili? Kot pravi Žgajnarjeva, vsak otrok razmišlja po svoje, odvisno, v katerem obdobju je. »Če imajo otroci vprašanja, naj jim starši čim bolj enostavno odgovorijo. Ne nazadnje že iz samega načina življenja zaznavajo razlike in je prav, da jim stvari pojasnijo. Šolski otroci so zagotovo že sposobni razumeti, kakšna je situacija.« Razlaga naj ne bo preveč podrobna, pač pa prilagojena starosti otroka, je opozorila sogovornica in ob tem kot primer omenila znano slovensko pevko, ki je pred kratkim objavila video, v katerem je hčerkama širjenje virusa približala s pomočjo bleščic ter ju obenem na nevsiljiv način opozorila še ne pomen higiene rok in drugih zaščitnih ukrepov.
Čeprav se ta čas vse vrti okoli virusa, pa Žgajnarjeva svetuje, naj to ne bo osrednja tema pogovorov v družini. Opaža tudi, da nekateri pretirano spremljajo novice v medijih. »To nikomur ne koristi. Mislim, da imamo sedaj že dovolj informacij o virusu in o tem, kako moramo ravnati. Prav tako naj starši pazijo, kaj se pogovarjajo po telefonu, saj imajo otroci dobre senzorje. Pomembno je tudi, kako starša funkcionirata v partnerstvu, nekateri se preveč osredotočajo na virus, kar ni dobro, saj so še vedno pomembne tudi druge stvari. V tej situaciji naj skušajo živeti kar se da normalno, se ukvarjati z drugimi aktivnostmi, si zapolniti dneve z neko rutino, seveda pa ob tem upoštevati opozorila, ki jih dobivamo. Prav tako naj starši ne razmišljajo preveč vnaprej in naj se ne ukvarjajo z daljno prihodnostjo.«
Šolarji in njihovi starši se te dni srečujejo tudi z učenjem na daljavo, ki ni vselej enostavno. Kako motivirati otroke, da bo potekalo čim bolj gladko? »Že na začetku je treba jasno in odločno poprijeti za šolske obveznosti. Nujno je vzpostaviti red: zbujanje naj bo ob določeni uri, delo za šolo naj začenjajo ob isti uri, določijo naj ure in odmore. Ker delo poteka individualno, je za otroka bolj naporno, zato naj bodo učne ure krajše kot v šoli: morda po pol ure naenkrat oz. kolikor je otrok sposoben. Če potrebuje pomoč, naj mu starši pomagajo, kolikor mu pač lahko, vendar pa pri tem niso vsi enako kompetentni.« To je še bolj izrazito pri starših otrok s posebnimi potrebami, ki jih sedaj prav tako poučujejo v domačem okolju. »Njim bi bilo dobro na neki način ponuditi pomoč, ker bodo sicer ti otroci precej prikrajšani,« je prepričana.
Priporočila glede psihološke podpore in druge koristne informacije so na voljo tudi na spletni strani Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo www.zomp.si.