Blejsko jezero se je zaradi razrasta cianobakterij obarvalo rdeče. / Foto: Gorazd Kavčič

Želijo poseben zakon o Bledu

Z javnim pismom je Občina Bled opozorila na izredno slabo stanje jezera. Kljub izrednim razmeram, ki ta čas vladajo v Sloveniji, so prepričani, da jezero potrebuje urgentno pomoč države.

Bled – »Na Bledu že vrsto let bijemo bitko za ohranitev zdravja Blejskega jezera, vendar jezera sami, brez nujne pomoči države in širše regijske skupnosti, ne moremo sanirati tako, da bi bilo njegovo stanje ponovno dobro,« je župan Janez Fajfar poudaril v pismu, ki so ga poslali državnemu zboru, predsedniku republike, vladi, državnemu svetu in drugim, ki bi lahko priskočili na pomoč. Državi predlagajo dva ključna ukrepa, ki naj bi prispevala k izboljšanju stanja jezera.

Kot ključna ukrepa, ki sta potrebna za revitalizacijo Blejskega jezera, je župan navedel sprejetje podrobnega načrta upravljanja jezera, ki naj zagotovi potrebne ukrepe s strani države za izboljšanje stanja jezera, in izgradnjo prepotrebne južne razbremenilne ceste. Občina Bled je tako na državni zbor naslovila pobudo, da bi sprejeli poseben zakon o Bledu, ki bo s celovitim pristopom lahko rešil pereče probleme, ki jih zaznavajo na številnih področjih, predvsem pa pri največji vrednoti Bleda, to je Blejskemu jezeru. »Prek tovrstnih zakonskih določil in izvedbenih ukrepov bi bilo možno nadgraditi napore lokalne skupnosti, ki so nujni, če želimo zase in za prihodnje rodove ohraniti Blejsko jezero in Bled v celoti.« Kot poudarja župan, so na lokalni ravni izčrpali možnosti in pristojnosti, ki jih imajo v boju za ohranitev Blejskega jezera, naslednji nujni koraki pa vključujejo kompetence in pristojnosti, ki presegajo okvire lokalne samouprave. Kot so pojasnili na občini, potrebujejo dobro delujoč sistem dovoda sveže vode iz Radovne in natege, nad čimer občina nima nadzora, saj je to v upravljanju države. Nujna je tudi omejitev prometa v območju jezerske sklede, kar bo možno doseči šele z izgradnjo južne razbremenilne ceste. Treba je preprečiti tudi prekomerni neposredni in posredni vnos hranil in gnojil v jezero, za kar je potrebna ustrezna zakonska podlaga. »Verjetno nam ni treba ponavljati, da je Bled slovensko okno v svet – podoba Bleda je slovenska ikona brez primere, kot je, na žalost, brez primere tudi odnos države do njega,« je pismo sklenil Janez Fajfar.   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / četrtek, 9. maj 2019 / 08:44

Častitljiva obletnica rojstva Alenke Gerlovič

Kranj – Letos je stota obletnica rojstva velike slikarke, pedagoginje in kulturnice, akademske slikarke Alenke Gerlovič (1919–2010), ki je bila izjemno aktivna članica Zveze društev slovenskih liko...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 31. oktober 2007 / 07:00

Noč čarovnic

Škofja Loka - V Sloveniji se vse bolj uveljavlja noč čarovnic oziroma halloween, praznik, ki izhaja iz starega keltskega običaja, komercialno vrednost, podobno kot valentinovo, pa so mu da...

Gospodarstvo / sreda, 31. oktober 2007 / 07:00

Gorenjci ne tvegajo

V Hypo Alpe-Adria-Bank ugotavljajo, da Gorenjci niso pripravljeni veliko tvegati in da radi varčujejo v banki.

Gospodarstvo / sreda, 31. oktober 2007 / 07:00

Nova vzajemna sklada

Kranj - Raiffeisen Banka, ki poleg domačega sklada Skala (v upravljanju Krekove družbe) trži že dvajset investicijskih skladov Raiffeisen Capital Management, je 1. oktobra začela tržiti nov...

Gospodarstvo / sreda, 31. oktober 2007 / 07:00

Zgodovinski dosežki v Acroniju

Po dvomesečnih težavah z reorganizacijo Slovenske industrije jekla in prilagajanju ruski skupini Koks pripravljajo nove projekte. Acroni je dosegel zgodovinske rezultate, konfliktov z državo ni.

Škofja Loka / sreda, 31. oktober 2007 / 07:00

Doma s kar štirimi odličji

Škofjeloški namiznoteniški igralki Mateja Pintar in Andreja Dolinar sta si na evropskem prvenstvu za invalide v Kranjski Gori skupaj priborili kar štiri odličja.