Nemogoča situacija

Vsi smo presenečeni, bolje rečeno šokirani zaradi nastale situacije. Otroci se pretirano ne obremenjujejo – vsaj na začetku prisiljene odpovedi pouka jim bo prijetno. Niti srednja niti starejša generacija se še ni soočala z epidemijo (pandemijo) svetovnih razsežnosti. Trenutno nas najbolj skrbi, kaj če res pride do razpada zdravstvenega sistema oziroma če bo obolelih mnogo mnogo preveč. Še dobro, da lahko k preventivi največ pripomoremo sami s samoizolacijo. Kakšna bo gospodarska škoda, danes še nočemo razmišljati.

Kaj moramo storiti? Strogo izpolnjevati navodila in udejanjati samoizolacijo. Česa ne smemo storiti? Izvajati samovolje, češ meni ne bo nihče govoril, kam bom hodil in s kom se bom družil. Trenutno res ni pravi trenutek za pretirano demokracijo, saj tako ogrožamo svoje in druga življenja. Novi virus nam pravzaprav kaže, kako zelo smo postali povezani na ravni celega sveta. In hkrati tudi tako nevarno, ranljivo soodvisni. Včasih se nismo zmenili za probleme Kitajske, danes imamo njihove težave na lastnem pragu.

Kaj ni dobro v takšnih situacijah? Da nas zagrabi panika, kajti takrat pamet odpove. Malo smo to videli prejšnji četrtek in petek v živilskih trgovinah. Kljub opozorilom, da je blaga dovolj, smo kupovali preko vseh razumnih meja. V soboto so bile trgovine spet normalno založene. Torej obvladovanje lastnega strahu je precej pomembno. Delovanje iz pretiranega, paničnega strahu ni dobro.

In kaj sedaj doma? Za nekatere se ne bo zelo veliko spremenilo. Upokojenci ste veliko doma, kmetje imate delovno mesto doma. Za šolarje in zaposlene je prisilni dopust oz. počitnice velika sprememba. Pa še družiti se ne smemo z drugimi. Ostanemo sami v hiši, v stanovanju. Kjer so odnosi znosni, je lažje organizirati dan. Povsod pa ni tako. Odhod v službo in šolo je nekaterim olajšanje. Zaradi preživetja nam ne preostane drugega, da postanemo bolj strpni drug do drugega. Naj si gremo še tako na živce, zaradi virusa moramo biti več skupaj. Spet velja preprosto pravilo: starši imamo večjo odgovornost kot otroci. V obdobjih negotovosti se bodo otroci ravnali po nas. Če bomo starši živčni in nervozni, bodo otroci tudi.

Zavežimo se zrelemu ravnanju, izvršujmo samoizolacijo. Bodimo optimistični, da bo družba uspešno obvladala epidemijo, da bomo ostali doma in da bomo zdravi. Ta čas lahko izkoristimo za spoznavanje drugih članov družine. Npr. starši lahko spoznavate lastne (odrasle) otroke. Spoznavanje pomeni predvsem spraševanje in poslušanje. Nikakor to ne pomeni deljenja nasvetov. Le kaj se nam bo moralo še zgoditi, da se bomo odločili raziskati, kaj nam je pri naši vzgoji uspelo dobro in kje smo zamočili. Vprašajmo svoje otroke. Veliko nam bodo povedali. Otroci pa imamo pri živih starših neizmeren vir informacij o svojem rodu.