Za še več sredstev občinam v TNP
S spremembo zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) bi občine, ki ležijo na območju parka, iz državnega proračuna dobile dodatne slabe štiri milijone evrov.
Znesek bi porazdelili po občinah glede na predhodno usklajeno delitev, ki temelji na površini, številu prebivalcev in številu zgradb posamezne občine znotraj TNP. Bohinju bi tako pripadalo približno 32 odstotkov sredstev, Bovcu 24, Tolminu in Kranjski Gori po 13, Gorjam 12, Kobaridu pet, Bledu dober odstotek, Jesenicam pa pol odstotka.
Bohinjska Bistrica – Poslanec državnega zbora Franc Kramar, nekdanji župan Bohinja, je skupaj s še štirimi poslanci v državni zbor vložil predlog spremembe zakona o Triglavskem narodnem parku. Predlog občinam v parku na novo definira način dodeljevanja sredstev iz državnega proračuna in predvideva, da se jim dodatno nameni 0,2 odstotka dohodnine; to bi v letošnjem letu znašalo okoli 3,8 milijona evrov.
Občine v Triglavskem narodnem parku si sicer že letos prvič po desetih letih lahko obetajo nekaj sredstev za financiranje infrastrukturnih projektov, zakon o TNP namreč določa način dodeljevanja spodbud in financiranja projektov ter investicij na območju TNP tako, da parkovni lokalni skupnosti pripada osemdeset odstotkov vrednosti investicije. V desetih letih od uveljavitve zakona se sicer ta zakonska določba ni nikoli realizirala, letos pa naj bi parkovne občine za sofinanciranje projektov vendarle dobile sredstva v skupni višini milijon evrov.
Poslanec Kramar je prepričan, da je določba zakona, ki ureja način financiranja, neučinkovita, saj ni mogoče predvideti višine realizacije projektov na območju lokalnih skupnosti niti sredstev v državnem proračunu za prihodnja obdobja, fiksno določen znesek, razdeljen med parkovne skupnosti, pa v bistvu pomeni kršitev zakona, saj projekti in investicije ne bi bili sofinancirani v višini osemdeset odstotkov.
Glede na to je treba po Kramarjevem mnenju način financiranja parkovnih lokalnih skupnosti določiti po vzoru zakona o glavnem mestu, saj gre za narodni park, ki je ključnega in izjemnega pomena za državo. Zlasti je pomemben za ohranjanje naravnih vrednot na območju parka, za kar so v veliki meri dolžne poskrbeti prav parkovne lokalne skupnosti. To pa zanje predstavlja precej visoke izdatke, obenem pa varovano območje občina in prebivalcem prinaša tudi omejitve.
Po predlogu bi se 11. člen zakona o TNP spremenil tako, da bi se za projekte, investicije in dejavnosti, ki jih parkovne lokalne skupnosti izvajajo oziroma zagotavljajo v narodnem parku, dodelilo 0,2 odstotka vsakoletne dohodnine. Znesek bi porazdelili po občinah glede na predhodno usklajeno delitev, ki temelji na površini, številu prebivalcev in številu zgradb posamezne občine znotraj TNP. Velikost območja in število prebivalcev namreč kažeta stroške občin z vidika izvajanja razvojnih usmeritev v parku. Bohinju bi tako pripadalo približno 32 odstotkov sredstev, Bovcu 24, Tolminu in Kranjski Gori po 13, Gorjam 12, Kobaridu pet, Bledu dober odstotek, Jesenicam pa pol odstotka.