Odprta vrata kmetij

Ob zaključku projekta Odprta vrata kmetij so pripravili pogovor o pomenu lokalne prehranske samooskrbe.

Lesce – V okviru lokalnih akcijskih skupin (LAS) Loškega pogorja, Srce Slovenije, s Ciljem in Gorenjska košarica poteka projekt Odprta vrata kmetij, s katerim želijo spodbuditi prirejo, predelavo in porabo senenega mleka ter pridelavo in predelavo jagodičevja in drugega sadja, prenesti znanje in izkušnje na druge kmetovalce ter privzgojiti mladim spoštljiv odnos do kmetijskih pridelkov. V okviru projekta so vzpostavili dve verigi – seneno, ki je povezala štiri kmetije na območju lokalnih akcijskih skupin, in sadno, v katero so vključili štiri kmetije in eno društvo. Projekt se je začel novembra 2017 in se bo končal aprila letos, še pred zaključkom pa bodo lokalne akcijske skupine pripravile vsaka na svojem območju pogovor o pomenu lokalne prehranske samooskrbe. LAS Gorenjska košarica je takšen pogovor pripravila v torek v Čebelarskem razvojno-izobraževalnem centru Gorenjske v Lescah, LAS Loškega pogorja pa ga bo v ponedeljek v sejni sobi Upravne enote v Škofji Loki.

Na pogovoru v Lescah, kjer se je zbranim pridružila tudi Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, je svoje izkušnje v seneni verigi predstavil kmet Gregor Ovsenik s kmetije Odems v Predosljah, v sadni verigi pa Janko Jeglič z Matijovčeve kmetije v Podbrezjah.

Pridobili nova znanja in jih delili naprej

Ko je Gregor pred devetimi leti pustil direktorsko mesto in se posvetil kmetiji, je bil pred izzivom, kako na kmetiji, ki obsega obsega trinajst hektarjev kmetijskih zemljišč, zagotoviti dovolj dohodka za preživetje danes sedemčlanske družine. Takrat se je odločil za prirejo, predelavo in neposredno prodajo senenega mleka, to je mleka od krav, ki niso krmljene s silažo. »Potrošnikom težko teoretično razložim, zakaj je takšno mleko boljše, najraje vidim, da ga sami poskusijo in okusijo razliko,« je dejal Gregor in dodal, da so na kmetiji začeli poleg senenega mleka in izdelkov iz tovrstnega mleka ponujati še kokošja jajca, moke iz domačega žita, domače testenine, sezonsko pa tudi goveje meso in zelenjavo. V okviru projekta so pridobili nova znanja in izkušnje, delili so jih naprej, gostili so sedem različnih skupin.

Matijovčeva kmetija, ki obsega 24 hektarjev kmetijskih zemljišč in 15 hektarjev gozda, ima dolgo tradicijo, na njej gospodari že deseti rod Jegličev, predstavnik sedanjega rodu gospodar Janko je povedal, da se na kmetiji ukvarjajo s pridelavo in predelavo sadja, poljedelstvom in turizmom. Pridelujejo predvsem jabolka, hruške, češnje, slive in orehe, skrbijo tudi za ohranitev avtohtonih sort jablan. Vsem skupinam, ki so jih obiskale v okviru projekta, so predstavili predvsem predelavo jabolk in hrušk v sadni sok, suhe krhlje in žganje, to radi predstavijo tudi gostom, ki bivajo na kmetiji. Za boljšo predstavitev dejavnosti in izdelkov s kmetije urejajo degustacijsko sobo.

Spodbujajo kratke prehranske verige

Tomaž Cör, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je ob predstavitvi obeh kmetij ugotavljal, kako pomembne so za prehransko preskrbo prebivalstva kratke verige, torej kratka pot od pridelovalca do potrošnika, pri tem pa je poudaril njihov okoljski, ekonomski, zdravstveni in socialni vidik. Tomaž Bolka iz Gostilne Krištof v Predosljah je že v devetdesetih letih začel v kulinarično ponudbo vključevati lokalno hrano, pred nedavnim pa je v nekdanji mlekarnici za gostilno začela delovati »hiša za samooskrbo s hrano«, v kateri v sodelovanju s Centrom Stonoga ponujajo ekološko in drugo lokalno pridelano hrano. Kot je povedal, so gostinci največji receptorji hrane. »Če gostinci rečemo, da neka hrana ni dobra, bodo to upoštevali tudi trgovci – in obratno.« Smiljana Vončina Slavec, vodja projektne skupine za povečanje lokalne samooskrbe v Mestni občini Kranj, je prepričana, da je javna naročila hrane za javne zavode možno izpeljati tako, da na razpisih »zmagata« kvaliteta in lokalni pridelovalec, vendar pa je za pripravo takšnih razpisov potrebno veliko strokovnega znanja. Nekateri javni zavodi v Sloveniji imajo v prehrani tudi 70 odstotkov lokalno pridelane hrane, je ugotavljala ministrica Aleksandra Pivec, ki pa ob tem v državi vendarle pogreša enotne sistemske rešitve in tudi nadzor nad izvajanjem javnih naročil. Ob predlogu, da bi v javnih naročilih hrane za javne zavode morali določiti tudi delež ekološke hrane, je ministrica dejala, da bi s tem ob skromni ekološki pridelavi v Sloveniji spodbujali predvsem uvoz ekološke hrane iz tujine. V Sloveniji imamo le šest odstotkov lastne ekološke hrane, vsa ostala je iz uvoza, zato je glavni cilj, ki si ga je zadalo ministrstvo, povečati delež domače ekološke hrane.