Od drame do njene obleke

V ulični galeriji Na mestu pred Mestno knjižnico Kranj so predstavljeni dosedanji Grumovi nagrajenci, v knjižnici pa zanimivi kostumi iz nekaterih predstav, kostumske skice ter gledališki listi in programske knjižice iz preteklosti. Teden slovenske drame in njegova petdesetletnica sta vse bližje.

Kranj – Letošnji teden slovenske drame se bo kot že nekaj zadnjih let začel 27. marca, na svetovni dan gledališča. Priprave nanj in na številne spremljevalne dogodke potekajo že od lanske jeseni, prvi namig na osrednji festival slovenske dramatike pa ponujata dve zanimivi postavitvi pred Mestno knjižnico Kranj in v njej.

V galeriji Na mestu, gre za več plakatnih mest podjetja Tam-tam, ki zadnja tri leta z različnimi z mestom povezanimi vsebinami plemenitijo promenado mimo knjižnice, so predstavljeni dosedanji prejemniki nagrade Slavka Gruma, ki jo od leta 1979 podeljujejo za najboljše izvirno slovensko dramsko besedilo. Prvi nagrajenec je bil Dane Zajc za pesniško dramo Voranc, doslej pa je nagrado prejelo 23 avtorjev in avtoric za 46 dramskih del. Največkrat, kar petkrat, je nagrado prejel Matjaž Zupančič, štiri nagrajenke so bile ženske, le enkrat – leta 1997 – pa se je žirija odločila, da nagrade ne podeli. Na praizvedbo čakajo še štiri nagrajena dela, največ uprizoritev na slovenskih poklicnih in polpoklicnih odrih pa so doživele igre Svatba Rudija Šeliga, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Moj ata, socialistični kulak Toneta Partljiča. Ob tem velja dodati, da se med najbolj prevajane slovenske dramatike uvrščajo Dušan Jovanović, Drago Jančar, Evald Flisar, Matjaž Zupančič in Simona Semenič.

Nagrajenci so predstavljeni s portreti, ki jih je narisala slikarka Tina Dobrajc, letnicami in kraji rojstva, z omembo besedil, za katera so bili nagrajeni, ter pomenljivim citatom iz njih. Ob vsakem so zapisani tudi člani strokovne žirije, ki jih je nagradila. Podatke za razstavo je pripravila Tea Rogelj, odlomke iz besedil pa je izbrala Mojca Jan Zoran.

Kostumi v knjižnici

Razstava se nadaljuje v prostorih knjižnice, večji del v pritličju in tudi v obeh nadstropjih. »Razstava sicer nekoliko izstopa in koncepta Tedna slovenske drame, saj je predstavljenih nekaj najzanimivejših kostumov iz predstav v preteklih letih, ki jih nadgrajujejo kostumske skice ter gledališki listi in programske knjižice iz nekdanjih gledaliških sezon, ki so na ogled v vitrinah,« pojasnjuje Nina Svetelj iz Mestne knjižnice Kranj, da so v dnevu, dveh, kolikor so razstavljeni kostumi, ti poželi precej zanimanja med obiskovalci. V pritličju je tako na ogled pet kostumov, po dva pa še v vsakem od nadstropij. Izvemo, iz katere predstave je kostum, katerega leta je bila premiera, kateremu liku je bil namenjen, in kdo je bil kostumograf. Tako se srečamo z oblačili iz predstav Drejček in trije Marsovčki, Jaz, Batman, Jakob Ruda, 25.671, Sapramiška, Pastirica in dimnikar, Drame Princes, Sen ter Ana in kralj, ki je padel iz pravljice.

»Pripravili smo tudi velik pano s prelomnimi dogodki in podatki o razvoju gledališke dejavnosti, predvsem Prešernovega gledališča, ki smo jim dodali tudi več fotografij iz nekdanjih časov. Gledališče po nekaterih podatkih praznuje že sedemdeset let neprekinjenega delovanja,« dodaja Milan Golob iz Prešernovega gledališča in se ob tem zahvaljuje vsem pogosto nevidnim sodelavcem iz gledališča in zunaj njega, ki so pripomogli k tej zanimivi razstavi.