Cerar zapustil SMC, Kemisu zapirajo vodo

Cerar ni več član SMC

V ponedeljek, dan pred potrditvijo Janeza Janša za mandatarja, je eno od strank nove vladne koalicije SMC zapustil njen ustanovitelj Miro Cerar. Kot je dejal, ne želi biti član, kaj šele častni predsednik stranke, ki je ostala brez časti. Ocenil je še, da so SMC-jevi poslanci pozabili ne le, kdo jih je povabil k skupnemu projektu, ampak predvsem, kdo jih je izvolil, zato jih je pozval, naj začnejo misliti s svojo glavo. »Če se to ne zgodi, pa pozivam člane stranke, ki želijo ostati zvesti ustanovnim vrednotam SMC, demokraciji, vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in svobodomiselni liberalni drži, da teh vrednot ne izdajo in izstopijo iz stranke, ki si ne zasluži imena Stranka modernega centra,« je dejal Cerar. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek se je odzval s komentarjem, da stranke ne morejo konsolidirati, če se vedno znova vračajo nazaj. Zato Cerarja, tudi če bi ostal v stranki, ne bi predlagal za predsednika državnega zbora. »Odločitev je bila težka, a nujna, ker moramo iti naprej,« je poudaril in napovedal, da bo prevzel polno odgovornost za vse, kar bo v prihodnje.

Migranti skriti v glini

Medtem ko imajo grški policisti na meji s Turčijo velike težave z zadrževanjem na tisoče migrantov, ki želijo prestopiti mejo, pa so mejni policisti v Dobovi v torek med kontrolo z glino natovorjenega vlaka, ki je z 20 zaprtimi vagoni pripeljal iz Srbije, odkrili trideset tujcev iz Iraka, Sirije, Irana in Afganistana. Zakopani so bili v glini, da bi se izognili mejni kontroli in nezakonito vstopili v Slovenijo. Vse migrante so slovenski policisti predali Hrvatom. Razmere v zaprtih vagonih so bile po navedbah Policijske uprave Novo mesto življenjsko ogrožajoče predvsem zaradi pomanjkanja kisika, razmočena glina na površju pa se je strdila in ustvarila nevaren oklep. Tujci, med katerimi je bilo tudi 14 otrok in visoko noseča ženska, so bili povsem prekriti z glino, tako da ni povsem jasno, kako so prišli do kisika. Trije so potrebovali zdravniško pomoč.

Bo Kemis zaprl vrata?

Inšpektorat RS za okolje in prostor je namreč konec februarja izdal odločbo, po kateri mora Komunala Vrhnika družbi Kemis prekiniti dovod vode, ker je rezervoar za požarno vodo črna gradnja. Komunala je odločbo prevzela 2. marca, izvršiti pa jo pa mora v desetih dneh. V vrhniškem Kemisu, ki ga je maja 2017 prizadel velik požar, opozarjajo, da zato v prihodnje ne bodo mogli prevzemati nevarnih odpadkov. Po izvršitvi odločbe inšpektorata bodo namreč ostali brez vode v hidrantnem omrežju, zaradi česar ne bodo mogli zagotavljati požarne varnosti, to pa bi ogrozilo tudi trenutno 800 ton nevarnih odpadkov na lokaciji, so zapisali. Na odločbo se sicer bodo pritožili, kar pa ne zadrži izvršbe. V zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije so zaradi tega zaskrbljeni. Direktor zbornice Sebastijan Zupanc je opozoril, da se bojijo ponovnega kopičenja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev pri komunalnih podjetjih, ki nimajo ustreznih skladišč, če bo moral Kemis zapreti vrata.

Bodeča neža Bojanu Emeršiču

Bodečo nežo za seksistično izjavo leta, ki jo podeljujeta uredništvo spletnega portala Spol.si in kolektiv Rdeče zore skupaj z zainteresirano javnostjo, so v torek podelili igralcu Bojanu Emeršiču. Nečastni naziv je prejel za izjavo, objavljeno v Delovi prilogi Vikend januarja letos: »Ni mi namreč všeč pretirana emancipacija zadnjih 15 let, ženske se borite za svoje pravice, ki pa jih že imate. To vpliva tudi na erotiko, kar pa ni prav, saj smo moški in ženske drugačni. Moški je od nekdaj lovec, zdaj pa izgublja svojo primarno vlogo.« Po mnenju organizatorjev izjava kaže na pomanjkljivo razumevanje tako enakosti med spoloma kot tudi prizadevanj žensk za enake možnosti in napeljuje, da boj za pravice žensk neposredno ogroža doživljanje (moške) spolnosti. Emeršič se sicer razglasitve ni udeležil.

Lenarčič bo meril tudi nad Himalajo

Letalec in okoljski raziskovalec Matevž Lenarčič se aprila podaja na okoljsko misijo v Indijo, Butan in Nepal, kjer bo meril koncentracije črnega ogljika nad indijsko podcelino in Himalajo, ki negativno vpliva na podnebje. Opravljene meritve bodo nato obdelali v Centru za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici, dale pa bodo nov vpogled na dogajanje v atmosferi in spremembe, ki jih povzročamo ljudje. Dogovor o sodelovanju sta Lenarčič in rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik podpisala v ponedeljek.