Za razvoj potrebujejo hitrejše povezave

Upravljavec letališča in šest okoliških občin opozarjajo, da si za urejanje prometne problematike in nadaljnji gospodarski razvoj območja želijo večjega angažmaja države. S prometno resolucijo, ki so jo naslovili na ministrstva, so predlagali tudi konkretne ukrepe.

Zgornji Brnik – Predstavniki upravljavca brniškega letališča Fraport Slovenija in okoliških občin Kranj, Šenčur, Cerklje, Komenda, Vodice in Škofja Loka so minuli četrtek javnosti predstavili resolucijo o razvoju prometne infrastrukture na širšem območju letališča, ki so jo sicer že pred časom naslovili na pristojna ministrstva.

Kot sta povedala poslovodni direktor Zmago Skobir in Gaber Gunde, vodja upravljanja z nepremičninami v Fraportu, prometne povezave od letališča proti Ljubljani in Kranju vse od njegovega odprtja leta 1963 ostajajo domala nespremenjene, z izjemo leta 1985 zgrajene avtoceste in prestavitve odseka državne ceste mimo letališča pred dvema letoma.

Z rastjo poslovne cone tudi več prometa

S prestavitvijo ceste se je odprl prostor za nadaljnji razvoj letališke poslovne cone, v kateri sta že zrasla velika logistična centra družb Cargo-partner in Kuehne + Nagel, po Skobirjevih besedah pa prihajajo še drugi, s čimer raste tudi promet, ne le osebnih avtomobilov, temveč tudi tovorni. »Skupaj z občinami smo ugotovili, da so dostop in izstop ter odvijanje tako lokalnega kot poslovnega prometa in tistega, ki je vezan neposredno na letališče, nezadostni in se ustvarjajo veliki zamaški,« pravi Skobir.

Fraport Slovenija je tako skupaj s šestimi okoliškimi občinami na državo naslovil resolucijo, v kateri predlagajo gradnjo novih cest in modifikacijo nekatere obstoječe prometne infrastrukture. Ukrepe so razdelili na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne.

Med kratkoročne cilje so uvrstili novo krožišče na stiku avtocestnega priključka Brnik in obstoječe glavne ceste med letališčem in Kranjem, za katero predlagajo tudi rekonstrukcijo. Želijo si tudi novega avtocestnega priključka Kranj sever na prometnici med Škofjo Loko, Kranjem in Jezerskim ter nove ceste med Lahovčami in priključkom Torovo ter izgradnje južne obvoznice Vodic kot dela nove glavne ceste Želodnik–Vodice.

Med srednjeročne ukrepe so uvrstili dokončanje preostalih delov ceste Želodnik–Vodice z usmeritvijo proti Škofji Loki in letališču, novo južno obvoznico mimo Spodnjega Brnika do Lahovč in vzhodno obvoznico mimo Vodic za povezavo komendske poslovne cone z letališčem.

Kot dolgoročna cilja pa so v resolucijo zapisali novo cestno povezavo od Škofje Loke do spoja z regionalno cesto pri Meji z novim mostom čez Savo ter umestitev in izgradnjo hitre gorenjske železniške proge vzdolž avtoceste s skupno železniško postajo za Kranj, Šenčur in letališče.

Železniško progo po Skobirjevih besedah nujno potrebujemo. Kot je poudaril, je Fraport Slovenija skupaj z državo pred desetletjem že pripravil projekt umestitve železniškega koridorja vreden milijon evrov, a ga je država pred nekaj leti umaknila, češ da je ekonomsko in ekološko sporen. »Menimo, da včasih zapravljamo denar in čas za projekte, ki nato izginejo, ker se pojavijo druge prioritete. Tokrat upamo, da bomo s sedmimi glasovi uspešnejši,« pravi Skobir, ki dodaja, da so cestne in železniške povezave predpogoj vsakega nadaljnjega razvoja.

Resolucijo podpirajo tudi župani

Težave, s katerimi se soočajo, so predstavili tudi predstavniki občin. Cerkljanski župan Franc Čebulj je kot težavno poudaril predvsem dolgotrajno umeščanje projektov v prostor, saj je denimo država za izgradnjo obvoznice mimo letališča potrebovala 18 let. Ciril Kozjek, župan Šenčurja, je dodal, da je prva prioriteta izgradnja krožišča ob izvozu z avtoceste na Brniku, saj je sedanje križišče smrtno nevarno in je že terjalo nekaj nesreč, druga pa izgradnja štiripasovnice od letališča do Kranja. Kranjski podžupan Robert Nograšek je poudaril nujnost izgradnje severnega izvoza z avtoceste, s katerim bi za okoli trideset odstotkov razbremenili krožišče v Šenčurju, vodiški župan Aco Franc Šuštar pa je dodal, da s predlaganimi rešitvami ne bi uredili le razmer v širši okolici letališča, temveč bi razbremenili celoten ljubljanski obroč. Najpomembneje pa se mu zdi, da bi jim uspelo doseči, kdo bo ukrepe izvedel in kdo bo zanje odgovoren, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ponoviti scenarij obvoznice v Vodicah: »Tudi v primeru obvoznice se je na ministrstvih šest let odločalo, kdo je zanjo pristojen, in ker ni bil niče, so si to cesto podajali med seboj,« je še dodal Šuštar.