Izjemna udeležba v Civilni zaščiti

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / torek, 3. marec 2020 / 11:46

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič poudarja, da je udeležba v slovenski Civilni zaščiti izjemno zavidljiva.

Brdo pri Kranju – Na včerajšnji osrednji državni slovesnosti ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite (1. marca) na Brdu pri Kranju so že tradicionalno podelili priznanja posameznikom in organizacijam, ki so pripomogli k utečenemu delovanju sistema varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po vsej državi bodo letos podelili 275 priznanj – 145 bronastih znakov, 66 srebrnih znakov, 34 zlatih znakov, 29 plaket in kipec Civilne zaščite (CZ), na včerajšnji prireditvi pa so podelili 33 teh priznanj. Na Gorenjskem bodo letos podelili skupno trideset priznanj, najvišji – plaketi CZ – sta že na Brdu prejela kranjskogorski gorski reševalec Aleš Robič in vodnik reševalnega psa Miran Tišler iz Tržiča. Regijska prireditev ob dnevu CZ bo sicer v četrtek potekala v Naklem.

Najvišje priznanje, kipec CZ za posebne zasluge in izjemne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je prejel Maks Lešnik. Med drugim je bil podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) in predsednik tekmovalne komisije pri GZS. Je mednarodni sodnik gasilskih in gasilsko-športnih disciplin, kot trener, sodnik in član tekmovalnih odborov pa se je udeležil desetih gasilskih olimpijad, na katerih so slovenski gasilci dosegli izjemne uspehe. Leta 1997 je za uspešno delo v gasilski organizaciji prejel najvišje državno odlikovanje – častni znak svobode Republike Slovenije, šest let kasneje pa tudi najvišje gasilsko odlikovanje – priznanje Matevža Haceta.

»Slovenija ima dolgo in bogato tradicijo na področju CZ. Že od sredine 19. stoletja naprej so v Sloveniji delovala številna dobrodelna društva, med njimi tudi gasilska ... Danes slovensko CZ sestavljajo tako prostovoljne kot tudi poklicne reševalne službe. V njih sodeluje okrog pet odstotkov vseh prebivalcev Slovenije, prostovoljno znotraj sistema deluje več kot 45 tisoč prostovoljcev. Kot komisar za krizno upravljanje, ki spoznava sisteme CZ posameznih držav članic, vam lahko povem, da je to izjemno zavidljiva udeležba. Prav je, da smo na te kvalitete slovenske CZ – prostovoljnost, množičnost, bogata tradicija in znanje – ponosni,« je v svoj govor zapisal predvideni včerajšnji osrednji govornik, evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janez Lenarčič. Govor je namesto njega prebral Zoran Stančič, vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji, ker se je Lenarčič moral vrniti v Bruselj na koordinacijo kriznih področij v Evropi in soseščini.

Lenarčič je v govoru še poudaril, da se danes vse pogosteje soočamo s krizami, ki presegajo državne meje, zato je nastal evropski sistem CZ, ki spodbuja sodelovanje in solidarnost. Tudi Slovenija je že aktivno pomagala pri odpravi posledic mnogih nesreč po svetu, pa tudi sama je bila deležna pomoči v obliki generatorjev po žledu leta 2014. »Solidarnost torej ostaja temeljna vrednota naše Unije, ključna je posebej takrat, ko se Evropa vse bolj spoprijema s hudimi posledicami intenzivnih in nepredvidljivih skrajnih vremenskih pojavov in potresov, ki povzročajo izgubo življenj ter uničujejo lastnino,« razmišlja Lenarčič in napoveduje, da se bo posvetil učinkovitemu zagotavljanju pomoči ljudem v stiski.