Izpoved zvezdnika

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 29. februar 2020 / 09:48

Navada je, da na podelitvah oskarjev nagrajenci kaj povedo. Največ se jih le zahvaljuje. Ameriški igralec Joaquin Phoenix, ki je dobil oskarja za glavno moško vlogo v filmu Joker, pa je zmogel povedati bistveno več …

Poboljšal se je

Začel je dokaj šablonsko. »Zelo sem hvaležen. Trenutno se ne počutim nič več od svojih kolegov nominirancev ali kogar koli v dvorani, saj si delimo enako ljubezen – to je ljubezen do filma. In ta oblika izražanja mi je dala najbolj čudovito življenje. Ne vem, kje bi bil brez tega.« Potem pa je poudaril dejstvo, da mu veliko pomeni, ker ima glas, ki je slišan, tudi v imenu tistih, ki te možnosti nimajo. Zatrdil je, da obstajajo teme, o katerih razmišlja in so del vseh nas. »Na prvi pogled je videti, da se zavzemamo za različne stvari. Čeprav sam vidim podobnosti. Tudi če govorimo o neenakopravnosti spolov, rasizmu, pravicah homoseksualcev, pravicah staroselcev ali pravicah živali – v vsakem primeru je to boj proti nepravičnosti.« Vse to je zanj boj proti prepričanju, da lahko ena nacija, en človek, ena rasa, en spol ali ena vrsta dominira. Da lahko izrablja ali kontrolira brez kazni ali posledic. Največjo težavo vidi v tem, da smo izgubili povezavo z naravo. »Vsi smo krivi nekega egocentričnega pogleda na svet, verjamemo, da smo središče vesolja. Naravo izkoriščamo, izrabljamo njene vire, čutimo se upravičeni, da umetno oplodimo kravo, ji vzamemo telička, čeprav čutimo njene krike. Potem vzamemo mleko, ki je bilo namenjeno za podmladek, in ga uporabimo v kavi ali žitaricah.« Igralec je priznal, da se bojimo osebnih sprememb, saj mislimo, da bi v tem primeru morali nekaj žrtvovati. Hkrati pa je prepričan, da smo tako ustvarjalni in inovativni, da bi lahko izumili in razvili sisteme, ki bi lahko blagodejno vplivali na vsa čuteča bitja ter okolje. V govoru se je dotaknil tudi svojih značajskih lastnosti, na katere ni ponosen. »Vse življenje sem bil pridanič, bil sem sebičen. Bil sem tudi okruten, z mano je bilo težko delati, zato sem izjemno hvaležen, da vas je toliko, ki ste mi dali drugo priložnost.« To možnost je izpostavil kot največjo prednost človeštva. »Najboljši smo, ko se podpiramo, ko si pomagamo, da zrastemo. Ko se medsebojno izobražujemo, ko drug drugega vodimo do odrešitve.« Svoj nagovor pa je sklenil z besedami svojega pokojnega brata Riverja Phoenixa, ki je pri sedemnajstih napisal tole besedilo: »Teci k rešitvi z ljubeznijo in sledil bo mir.« (Vir: 24ur.com)

Post 2020

To sredo (26. februarja) se je začel postni čas 2020. Bo kaj drugačen od prejšnjih? Da se časi in razmere spreminjajo, se kaže tudi v postnih navadah. Te so bile sprva predvsem religiozna zahteva, dostikrat so bile pogojene s pomanjkanjem hrane. V prenažrtih časih, kakršni so nastopili v zadnjih desetletjih, vse več ljudi manj poje prostovoljno, preprosto zato, ker je postiti se zdravo. Za Jude v Stari zavezi je bila hrana božji dar, postijo se, ker je taka božja zahteva. Slovenci so se stoletja postili, ker je tako zahtevala Cerkev, še večkrat zato, ker tako in tako niso nič imeli. Okoli leta 2020 se Slovenec, kot vsak moderni Evropejec, posti predvsem zato, ker je zdravo. Zaradi sebe. Eni to počno ob določenih dnevih, drugi cele tedne, tretji vse leto. Postiti se seveda ne pomeni nič jesti. Ješ lahko tudi petkrat na dan in v čisto spodobnih količinah. Važno je predvsem to, da je hrana manj tolsta, bolj zdrava, bolj izbrana. Učinek se ne pozna le v kilogramih telesne teže in obsegu pasu, temveč tudi v počutju. Vse več je ljudi, posebno v intelektualno zahtevnejših poklicih, ki ugotavljajo, da pomenijo spremenjene prehrambne navade tudi boljše počutje, boljšo delovno in siceršnjo formo. Tako posodobljeni post je torej ena od oblik sodobnega egoizma. Postiš se zaradi sebe, ne zaradi drugih ali celo Bogu na čast. To samo po sebi ni slabo. Vendar pri tem ne bi smeli pozabiti na tisto staro, duhovno razsežnost posta. Ko si manj nažrt, si bolj odprt. Kadar je v človeku manj hrane in se njegovo telo ne posveča le prebavi, je v njem dejansko več prostora za vse drugo. Če ne za Boga, pa vsaj za drugega, za svojega bližnjega. Ali vsaj za misel na pokvarjenost tega sveta in – samega sebe … Tako sem modroval že pred leti. Seveda bi lahko tudi drugače.

Virus močnejši od karnevala

Tik pred pustom 2020 smo izvedeli, da je novi koronavirus iz Kitajske nenadoma že v severni Italiji. Italijanska vlada je sprejela ukrep o izolaciji številnih mest, največ jih je v Lombardiji in Benečiji (v pokrajini Veneto, ne v Beneški Sloveniji), kjer so odpovedali pustne karnevale, športna tekmovanja in druge prireditve. Pomislite: mikroskopski virus je močnejši od enega največjih pustnih karnevalov na planetu!