Z državne proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti (Foto: Tina Dokl)

Počastili dan samostojnosti in enotnosti

Dan samostojnosti in enotnosti je eden najpomembnejših praznikov naše države. Na osrednji državni proslavi slavnostni govornik predsednik vlade Borut Pahor.

Ljubljana - Na plebiscitu pred 19 leti je na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, pritrdilno odgovorilo 88,5 odstotka vseh volivcev. Rezultati so bili uradno razglašeni 26. decembra, zato ta dan praznujemo kot državni praznik. Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti.

Letošnja državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti je bila že v sredo v Cankarjevem domu, slavnostni govornik pa je bil predsednik vlade Borut Pahor. Dejal je, da ima Slovenija danes drugačne probleme in izzive kot pred 19 leti, pretežni del svojega govora pa je namenil letošnji krizi. Te še zdaleč nismo premagali, a tudi kriza ni premagala nas, zato po njegovem obstajajo realne možnosti za našo končno premoč v prihodnjih letih. Govoril je o ciljih vlade, da Slovenijo izvleče iz krize in jo naredi bolj konkurenčno in bolj solidarno. Govoril je o paketu strukturnih in praktičnih ukrepov, ki jih s partnerji v socialnem dialogu pripravljajo za izhod iz krize, o usposabljanju poslovnega okolja, da bo atraktivno za domače in tuje naložbe, o gospodarski diplomaciji, ki naj pri tem pomaga. Poudaril je tudi pomen trajnostnega razvoja s poudarkom na zeleni tehnologiji in varovanju okolja, pozabil pa ni niti na pogovore s sosednjo Hrvaško, ki so močno zaznamovali iztekajoče se leto. Praznik je počastil tudi državni zbor s slavnostno sejo, na kateri je bil slavnostni govornik podpredsednik Miran Potrč. Ljubljanski nadškof Alojz Uran je istega dne maševal za domovino. Tudi v nekaterih krajih so s prireditvami počastili praznik samostojnosti in enotnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 5. november 2019 / 14:32

Tatovi med prazniki niso prav nič mirovali

Kranj – Gorenjski policisti so v minulih dneh obravnavali okoli petnajst vlomov in tatvin. Začelo se je že v četrtek, ko so neznani storilci vlomili v stanovanjsko hišo v Šutni, v Kranju je bilo od...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / četrtek, 11. april 2024 / 16:59

V spomin: mag. Jurij Kumer (1942–2024)

Sorodniki, vaščani, nekdanji sodelavci, prijatelji in znanci so se v ponedeljek, 25. marca, na gorenjevaškem pokopališču poslovili od Vresjakovega Jurja – magistra Jurija Kumra s Hotavelj,...

Rekreacija / četrtek, 11. april 2024 / 16:06

Mala in velika sestra

Mala Paklenica (650 m n. m.) – Za obisk Paklenice je v poletnih mesecih prevroče. No, vsaj zame. Meseca aprila, maja ali pa jeseni je obisk tega čudovitega kanjona edinstveno doživetje. Iz Male v Veli...

Kultura / četrtek, 11. april 2024 / 16:00

Mojstrovine z vilinskimi mojstri

V Mestni knjižnici Kranj je na ogled razstava fotografij Andreje Peklaj. Ob njenih fotografijah kačji pastirji ne delujejo kot nadležne žuželke, ampak so vilinski mojstri, kot je avtorica naslovila ra...

Zanimivosti / četrtek, 11. april 2024 / 15:58

Lažnivci in šaljivci so prišli na plan

Da je smeh pol zdravja, se dobro zavedajo člani Kulturno-športnega društva Hrušica, ki so v obnovljeni dvorani kulturnega doma na Hrušici pripravili humoristično prireditev. Glavna tema pa laži in šal...

Železniki / četrtek, 11. april 2024 / 15:55

Taborniki ustvarjajo boljši jutri

Taborniki Rodu zelene sreče Železniki so zaznamovali tridesetletnico delovanja. Danes ima rod okoli osemdeset članov, od tega približno dvajset aktivnih prostovoljcev.