Posojilo za nakup zemljišč

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / / 12:31

Občina Kamnik bo najela posojilo v višini milijon evrov, s katerim nameravajo kupiti vsaj nekaj zemljišč na območju nekdanje smodnišnice. Glavne priložnosti je občina zamudila že pred leti in na kar sedemdeset hektarih nima v lasti niti kvadratnega metra, s tem pa tudi ne vpliva na razvoj območja.

Kamnik – Območje nekdanje smodnišnice (p)ostaja problem, s katerim se bo lokalna skupnost soočala še zelo dolgo. Po propadu podjetja KIK, razprodaji stečajne mase, številnih dražbah in stihijskemu »razvoju« območja, ki smo mu priča zadnjih nekaj let, se bo Občina Kamnik, kot kaže, vendarle vključila v igro kot aktivni igralec. A zdi se, da bo deležna zgolj drobtinic ali pa preplačanih zemljišč.

Pred dnevi je bila izvedena še zadnja dražba zemljišč iz stečajne mase, tako da so lastniki vseh nepremičnin zdaj znani. Večinski lastnik je še vedno družba Iskra Mehanizmi, ki pa svojo proizvodnjo s tega območja umika. Občina Kamnik se je doslej neuspešno udeležila nekaj javnih dražb, pri nekaterih prodajah (denimo pri dvorcu Katzenberg) pa ni uveljavljala predkupne pravice, tako da lokalna skupnost ta hip na tem območju nima v lasti niti kvadratnega metra zemljišča. Na februarski seji občinskega sveta so svetniki soglašali z občinskim predlogom, da občina vzame milijon evrov kredita, a številni so bili mnenja, da to še zdaleč ne bo zadoščalo za to, da bo lokalna skupnost postala pomemben deležnik. »Prostorska politika je edina možnost občine za razvoj in narekovanje tempa – za to pa je tej občini bolj malo mar,« je bil oster svetnik Edis Rujovič, Sandi Uršič pa je na drugi strani mnenja, da bo milijon evrov zadoščal za zemljišča, ki bodo verjetno na voljo, in da je ta hip najbolj pomembno, da občina javno pokaže jasno namero, da namerava postati igralec v igri.

Občina, kljub temu, da (še) ni solastnik območja, že pripravlja vse potrebno za občinski podrobni prostorski načrt. »Nosilci urejanja prostora so v postopku pridobitve smernic zahtevali izdelavo šestih namenskih študij. Pet jih je že v pripravi, za izdelavo šeste, tj. študije onesnaženosti tal, pa letos ni denarja v letošnjem letu. Za financiranje te študije, ki bo stala 180 tisoč evrov, bomo morali najti rešitev skupaj z lastniki zemljišč na tem območju. Dokler nimamo vseh študij, OPPN-ja ne moremo izdelati, do takrat pa so posegi v prostor zelo omejeni. Šele kot lastniki bomo lahko aktivno sodelovali pri gradnji infrastrukture in urejanju tega območja,« pravi župan Matej Slapar.