S poti proti Komni – takole se pokaže Vogel. / Foto: Jelena Justin

Z Gorenjske na Primorsko

Vogel (1922 m) in Žabiški Kuk (1844 m) - Mejna gora med Gorenjsko in Primorsko. Gora, ki je smučišču v Triglavskem narodnem parku dala ime. Nadaljevanje po neoznačenem grebenu do prepadnega vrha z lepim razgledom.

Vogel je smučišče znotraj Triglavskega narodnega parka, ime pa je dobilo po gori, ki jo, ko se pripeljemo z gondolo do Rjave skale, vidimo v daljavi, na naši desni strani in je videti kot ostra, divja piramida. Od Rjave skale je do Vogla približno dve uri in 30 minut hoje; za spoznanje je daljša tista pot čez sedlo Šija. Če vzpon še malce podaljšamo, lahko obiščemo tudi Žabiški Kuk, ki je že povsem na primorski strani.

Od Rjave skale se odpravimo v smeri Šije. Vzpnemo se mimo planine Orlove glave in še kar sledimo markacijam za Šijo. Lahko gremo vse do sedla Šija, jaz pa predlagam, da tokrat zavijemo desno na pot, ki pelje proti Komni. Na začetku poteka zložno, celo malce izgubi na višini, potem pa se prečno vzpne do škrbine na višini 1625 m, kar je najnižja škrbina v grebenu spodnje bohinjskih gora. V škrbini se z desne strani priključi pot s planine Zadnji Vogel. Začnemo se strmo vzpenjati in v pomoč nam je tudi nekaj metrov jeklenice. Vrh Vogla vidimo pred seboj, a glej ga zlomka, pot se spet spusti. Še naprej sledimo Slovenski planinski poti, ki je označena s številko 1, do velike skale, kjer je smerokaz Vogel. Povzpnemo se do sedla, kjer nam smerokaz pove, da je do vrha Vogla še 15 minut. Sledimo poti levo in po zahodnem grebenu Vogla pridemo na vrh.

Vrh Vogla, kjer sta vpisna knjiga in žig, nudi čudovit razgled, saj se veriga Julijskih Alp razpotegne v čudovito ogrlico; na sever proti Triglavskemu pogorju, na zahod pa proti Krnu, kjer se pred njim lepo vidi spomin na divjanje 1. svetovne vojne, Batognica, gora brez vrha, saj so tone nitroglicerina vrh dobesedno zdrobile. Pogled proti vzhodu gre v smeri Šije, Rodice in nekje v daljavi Črne prsti; pogled proti zahodu pa se nadaljuje v nazobčanem grebenu Vrha nad Škrbino, Podrte gore, Tolminskega Kuka, Mahavščka, Bogatina, Lanževice. Če pogledamo proti jugu, se južnega grebena Vogla drži priostrena špica, ki na eni strani kaže divje prepadno skalovje, na drugi pa spokojen, travnat greben. Ga obiščemo? Pa pojdimo še na Žabiški Kuk.

Sestopimo v smeri markacij do sedla, kjer desno markirana pot zavije proti Planini Razor, mi pa nadaljujemo kar naravnost po nemarkirani, a dobro vidni stezici, ki vztrajno sledi grebenu. Na naši levi strani se kaže vzhodna, divja stena Žabiškega Kuka, a njegova zahodna stran je bolj prijazna. Mestoma so nam v pomoč tudi možici, kar je zelo priročno, saj se v povsem kraškem, s travo poraščenem svetu lahko kaj hitro spustimo nižje, kot bi bilo treba. Na vrhu Žabiškega Kuka je ogromen možic in lep razgled na naš prvi vrh, na Vogel. Daleč pod seboj vidimo Planino Razor. Sestopimo po poti vzpona ter se ponovno vzpnemo na Vogel. Tudi z njega sestopimo po poti vzpona, a le do škrbine, kjer se usmerimo proti planini Zadnji Vogel. Od škrbine dalje se pot ves čas spušča, mestoma precej strmo, tik pred planino pa zopet zagrizemo v breg in že smo pri sirarni.

S planine Zadnji Vogel lahko sestopimo po Žagarjevemu grabnu vse do Ukanca, ali pa nadaljujemo po makadamski cesti, ki nas kmalu usmeri desno v gozd. V zmernem vzponu prečimo pobočje in pridobivamo na višini, dokler pred seboj ne zagledamo nam dobro znanega naselja hišic tik ob Rjavi skali oz. kabinski žičnici.

Nadmorska višina: 1922 m
Višinska razlika: skupna 600 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 3 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 26. julij 2010 / 07:00

Nosači s šestdeset kilogramov težkim tovorom

Preddvor - Če boste na planinskih poteh srečali planince z več kot šestdeset kilogramov težkimi mizami in klopmi iz hrastovega lesa na hrbtih, potem so to člani Planinske sekcije...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...